"Visoki mladenič se povzpne na platformo, kjer je več kot 1.000 voltov poprej usmrtilo žival. Ko njegovi asistenti nanj pričvrstijo iste elektrode, začutiš mravljince in grozeč strah, saj se igla na indikatorju - kot poprej na živali - povzpne do 1.000 voltov in gre še naprej! Neprostovoljno zapreš oči, saj pričakuješ, da se bo mladenič zgrudil v krčih električne smrti še naslednji trenutek. A mladenič se ne odzove. Niti trzne ne. Indikator se hitro vzpenja in pride do milijona voltov, ki se prelivajo skozi njegovo sloko telo.

Na znak se tok ustavi, luči v sobi se ugasnejo, da je tema kot noč, obiskovalec pa more uzreti ostro definirano silhueto mladeniča, obdano s čudovitim sijem neštetih plamenov električnega ognja, ki švigajo iz vsakega centimetra visoke, sloke postave." To je novi čarodej Zahoda, je pisalo v enem izmed ameriških časopisov daljnega leta 1895.

Genij, čudak, čarovnik in človekoljub - to je le manjši izbor nazivov, ki jih je Nikola Tesla žel od sodobnikov in pridobil skozi čas. O Srbu, ki je bil rojen na Hrvaškem, deloval med drugim v Sloveniji, na Madžarskem, v Franciji, Nemčiji, zablestel in v bedi ugasnil v ZDA, je zapisanega ogromno včasih že povsem neverjetnega materiala.
Znana Encyclopedia Britannica ga je z razlogom uvrstila med 10 najzanimivejših ljudi v zgodovini človeštva.
Zamisli in izvedbe, ki so njegovim sodobnikom odpirale nove svetove, ne le živijo v številnih modernih napravah, temveč vzbujajo domišljijo in duhove o tehnologijah, ki presegajo tudi dozdajšnje dosežke. Redki so posamezniki, ki so s svojimi dejanji tako vplivali na človeštvo, kot Tesla, njegovi izumi in razvoj. Tudi institucije, s katerimi je sodeloval - denimo multinacionalka Westinghouse ali finančni imperij J. P. Morgan - so še vedno vpliven del današnjega časa. Tudi v Sloveniji.
Od električnega stola, na katerem še danes v ZDA umirajo na smrt obsojeni, električne svečke v bencinskem motorju do samega tipa elektrike, ki prav ta trenutek teče skozi veliko večino vseh električnih naprav v vašem stanovanju ali na delovnem mestu - skoraj povsod se nekje v ozadju skriva ime Tesla.

Odmev znanstvenika, ki je umrl 7. januarja 1943, je danes slišati dvojno. Prvi odmev je ezoterične narave. Tesla je bil človek izjemnih psihičnih sposobnosti in fotografskega spomina. S pogledom daleč v prihodnost je poleg patentirano doseženega napovedoval megalomanske dosežke, kot so brezžični prenos energije s katere koli točke na Zemlji na drugo, smrtonosne "žarke smrti" in podobne umotvore, ki še danes poganjajo teorije zarot.
Kaj je seme, kaj so pleve
Medtem ko je v poplavi informacij o Tesli včasih težko ločiti seme od plev, trdo jedro njegovih izumov neizpodbitno daje njegov drugi odmev v današnjem času. S svojimi izumi je svetovni razvoj pospešil za nekaj desetletij. Sicer ostaja dejstvo, da bi tudi brez Tesle nekdo prej ali slej na svetlo dal podobna fizikalna odkritja ter omogočil podobne inženirske preboje, toda je po ocenah množice poznavalcev ravno Teslova umska in vizualizacijska genialnost, kombinirana z nekaj sreče in "pravim časom na pravem mestu", človeštvu prinesla nekaj desetletij hitrejši napredek.

Arhetip norega znanstvenika
Tesla je še danes arhetip norega znanstvenika. Javnosti je mogoče bolj znan jedrski fizik Albert Einstein, skuštrani sivolasec, ki na fotografiji igrivo kaže jezik. Ko pa analiziramo celotno življenjsko pot z vidika prestopanja tanke meje med genialnostjo in "norostjo", je Tesla v praksi daleč pred njim, kar še doda k skrivnostnosti in zanimivosti tega človeka. K tej podobi je veliko pripomogel tudi sam. Prvi razlog so bila piarovska fizikalna čuda, ki jih je konec 19. stoletja izvajal pred izbrano newyorško elito in novinarji (kot omenjena v citatu na vrhu članka), zaradi katerih si je prislužil nadimek "Čarodej" (Wizard).

Superman se je boril proti Tesli
Drugi razlog so njegovi izumi in napovedi izumov, ki so bili tako revolucionarni, da jih je širša javnost izjemno težko dojemala. Tesla je denimo predstavil radijski nadzor naprav na primeru ladjice na električni pogon, kar je z veseljem pograbil Paramountov imperij risank. V Tesli in njegovih strojih je našel navdih za risanko, kjer se Superman bori proti zlobnemu, poblaznelemu znanstveniku, ki ima pod nadzorom vojsko velikanskih, radijsko vodenih robotov in tuljav, iz katerih švigajo strele.

Tretji razlog za takšno percepcijo so bile Teslove dnevne, osebne navade. Obseden je bil s številko tri in je poskušal čim več svojega življenja povezati z njo. Neprestano je štel korake in skrbel, da je bilo njihovo število deljivo s tri, z ženskami se ni ukvarjal (njihovi lasje so ga odbijali), namesto tega se je do konca življenja izjemno veliko ukvarjal z golobi in se - po lastnih zapisih - v določeno golobico zaljubil, kakor bi se v žensko. Imel je bolesten strah pred bakterijami in pozneje v življenju razvil številne ideje, ki jih je znanstvena srenja raje pospravila v predal znanstvene fantastike, njega pa polagoma potisnila na rob učene sfere. Vtis norega znanstvenika je ostal.
Ko so novice potovale tedne in mesece
Teslovo osrednje področje delovanja, njegova "strast, ljubezen in obsesija", sta bili elektrika in elektromagnetizem. Danes sta to samoumevni in vseprisotni dejstvi, brez katerih bi zemeljska obla v trenutku prešla v popoln kaos. V drugi polovici 19. stoletja, v Teslovi mladosti, pa sta bila to koncepta znanstvenih teorij in testiranj znotraj zaprtih znanstvenih društev ter posameznih podjetnih raziskovalcev. Realnost večine sveta so bile sveče, konjske vprege, parni stroji in novice, ki so prek velikih morij z ladjami potovale tedne in mesece.

Kot je Tesla na vrhuncu slave zapisal v svoji avtobiografiji, je bila ena njegovih osrednjih želja povezati svet, ga s pomočjo elektrike narediti majhnega, da bi narodi začutili in lažje razumeli drug drugega. Če bi polagalci prvega čezatlantskega telegrafskega kabla (le deset let po njegovem rojstvu) že poznali njegova odkritja, ta ne bi tako hitro klavrno končal. Leta 1858 so namreč po oceanskem dnu med Veliko Britanijo in ZDA z dvema ladjama povlekli izoliran bakreni telegrafski kabel, ki je za deset dni skrajšal pot informacij med celinama. Na dan, ko je njeno visočanstvo kraljica Viktorija poslala prvo telegrafsko sporočilo predsedniku Združenih držav Amerike ("Slava Bogu na višavah in na Zemlji mir ljudem, ki so blage volje"), so ulice obeh prestolnic prevzeli valovi evforije, častnih topovskih salv in donenja zvonov. Bil je to velik dogodek, ki je zmanjšal svet.
A bile so tudi težave - dolg in težak kabel je le s težavo prenašal sporočila. Kar 16 ur so telegrafisti na obeh straneh Atlantskega oceana potrebovali, da so uspešno dokončali prenos 98 besed. Izvir težav se je skrival predvsem v slabi izdelavi, izolaciji kabla in ravnanjem z njim, a našel se je elektroinženir Wildman Whitehouse, ki je menil, da pozna rešitev. Sestavil je močnejši izvor elektrike in povečal napetost (voltažo) v kablu, s tem pa začasno ojačal jasnost signala. A le začasno. Kmalu zatem je kabel utihnil, saj je "skuril" izolacijo, kar je prineslo zastoj izjemno drage investicije in splošni škandal. Če bi poznal skrivnost izmeničnega električnega toka v kombinaciji s Teslovo tuljavo, bi kabel "živel" dalj časa. Pozneje so svet povezali radijski valovi, plod Teslovih odkritij, kabel pa je šel počasi v pozabo.

Hude fizične in psihične preizkušnje
Kaj je torej tisto, kar je Tesla prinesel svetu? Za odgovor se je treba najprej podati v njegova zgodnja leta, ko je kot otrok srbskega pravoslavnega duhovnika pokazal izjemne matematične sposobnosti in - po lastnih zapisih v avtobiografiji - doživljal vizije, ki si jih ni znal razložiti. Pojave iz domišljije je videl in čutil, kot da so fizično pred njim, in zato izjemno trpel. Doživljal je tudi hude telesne preizkušnje, saj ga je - denimo - okužba s kolero skoraj osem mesecev držala na robu smrti. V nasprotju s stereotipom knjižnega molja je leto dni preživel odmaknjeno v gorah, v tesnem in surovem stiku z naravo. Kot je zapisal, ga je to prisililo, da se je umaknil vase in se osredotočal na lasten tok zavesti.
Ko ga je oče poslal na študij na politehniko v Gradcu, je svoje vizije (spet po lastnih zapisih) že dovolj obvladal, da jih je lahko uporabil za osredotočeno miselno delo in v konfliktu s profesorjem napovedal svoj prvi pomemben izum. Pri preučevanju takratnega dinamoelektričnega stroja je ugotovil, da bi lahko ta deloval tudi brez t. i. ščetk, ki so sicer omogočale delo, a hkrati povzročale neželeno iskrenje in nerednost. Profesor ga je ostro zavrnil, Tesla pa je zamisel ohranil in shranil za boljše čase.

Propadli študent na robu znanosti
Ti sicer niso prišli v Gradcu. Mladi Tesla se je zasvojil s kockanjem, kartanjem in biljardom, njegovi izobrazbeni načrti so propadli, Nikola pa je v begu pred lastnimi strastmi odšel v Maribor. Tam je opravljal težja dela za nizko plačilo in kot propadli študent iz sramu prekinil vse stike z družino. Kmalu zatem je poskusil študij v češki prestolnici, a so ga zavrnili. Tesla je tako poslušal predavanja iz fizike in elektrotehnike, toda univerze ni nikoli dokončal.
V Evropi največjega odkritja niso želeli
Propadli načrti so ga pognali v praktično delo v telegrafskih družbah, kjer se je njegova genialnost kmalu pokazala z inženirskimi izboljšavami sistema telegrafov. Praktično delo in vizualizacija sta ga pripeljala do slavnega izumitelja, Thomasa Alve Edisona. Tistega genija, ki je (s pomočjo sodelavcev) izumil uporabno električno žarnico na žarilno nitko. Tesla se je zaposlil v pariški izpostavi, medtem pa se dokopal do svojega prvega in glavnega odkritja - vrtečega se magnetnega polja in, posledično, prvega indukcijskega električnega motorja na izmenični električni tok. Svojo zamisel je predstavil številnim evropskim podjetnikom, ki so drug za drugim zavračali najbrž zgodovinsko priložnost.

Razočaran se je odločil, da srečo poišče v ZDA, deželi priložnosti. Na Zahod je pripotoval skoraj brez prebite pare, le s priporočilnim pismom svojega pariškega predstojnika. Ta je Edisonu zapisal: "Poznam dva velika človeka, in vi ste eden izmed njiju; drugi je ta mladi mož." Edison je s svojo izumiteljsko ekipo najbolj znan po izumu žarnice z žarilno nitko, ki jo je pred uničenjem (izgoretjem ob stiku s kisikom) varoval vakuum znotraj stekla.
Tesla se zaposli pri Edisonu
Teslo je nemudoma zaposlil. Nikakor pa ni prisluhnil njegovi viziji izmeničnega električnega toka, temveč mu je naložil izboljšavo naprav, ki so temeljile na enosmernem toku. Dogodki, ki so sledili v t. i. vojni tokov, so vključevali nekaj največjih svetovnih imen, ki so pomembna tudi danes.

Edison je svojo kariero zgradil na sistemu izumov, povezanih z enosmernim električnim tokom. To pomeni, da obstaja neprekinjen tok elektronov iz vira (npr. električne baterije). Ti iz negativnega pola vira po tokokrogu potujejo do porabnika (denimo žarnice), kjer opravijo delo (žarilna nitka spreminja električno energijo v toplotno in svetlobno energijo), nato pa pripotujejo nazaj v pozitivni pol vira.
Omejeni doseg enosmernega toka
S svojim podjetjem je javno napovedal, da bo razsvetlil in elektrificiral mesta, ter je v ta namen gradil številne elektrarne, ki so proizvajale enosmerni električni tok. Težava pa je bila v tem, da je imel ta tok izjemno omejen doseg. Ena elekrarna je lahko z električnim tokom oskrbovala le porabnike, oddaljene do dveh kilometrov. V praksi bi to pomenilo, da bi morali za elektrifikacijo sveta, kot jo poznamo danes, postaviti elektrarno na vsakih nekaj kilometrov.

Teslov mecen "gradil" JEK Krško
Razočaran nad Edisonom je Tesla pustil službo in padel v težavno življenjsko obdobje, ko je za preživetje moral med drugim kopati kanale. A ni trajalo dolgo, ko je posluh našel pri drugemu mecenu, industrialcu Georgeu Westinghousu. Naslednik Westinghousovega podjetja, Westinghouse Electric Company, je dandanes eden pomembnejših svetovnih proizvajalcev opreme za jedrske elektrarne in je med drugim opremil jedrsko elektrarno v Krškem.
Premožni Westinghouse je odkupil vse Teslove patente naprav za izmenični električni tok. Ta, kot pove že ime, spreminja smer in ni konstanten, temveč utripne petdesetkrat na sekundo. Poenostavljen grafični prikaz delovanja je prikazan na sliki. Ključ je naprava, imenovana alternator. Ta se obrača okoli svoje osi in enkrat konico približa negativnemu, drugič pozitivnemu viru ter tako konstantno spreminja smer toka elektronov. Žarnica pri tem ne sveti konstantno, temveč utripa pri frekvenci, ki je človeško oko ne zazna.

Svetovni električni sistem na Teslovih patentih
Tesla zasnoval in patentiral celoten niz naprav za tovrstni tok - od generatorjev v elektrarni do končnega porabnika, večfaznega indukcijskega elektromotorja na podlagi vrtečega se magnetnega polja. Večina današnjih elektromotorjev deluje po principu, ki ga je patentiral Tesla. Ključ do končnega uspeha pa je transformator.

Edisonov enosmerni električni tok je, kot rečeno, zaradi upora žic, ki prinaša izgube pri transportu energije, uporaben le na razdalji nekaj kilometrov od vira energije. Izguba je namreč tolikšna, kolikšen je kvadrat električnega toka, pomnožen z uporom žice. Če količino toka podvojiš, se bo izguba početverila.

Električna moč se meri tako, da se napetost pomnoži z električnim tokom. To pomeni, da se lahko izgubi moči izogne tako, da se zelo poveča napetost in zmanjša tok, prenesena količina energije pa ostane enaka. Tesla je z iznajdbo svoje tuljave našel način, kako se električnemu toku lahko poveča napetost na za tiste čase sapo jemajočih milijon voltov.

Kako deluje transformator?
Tuljava je v bistvu navitje žice okoli osi (podobno vzmeti). Ko skoznjo steče tok, proizvede magnetno polje. Če poleg nje postavimo še eno tuljavo, bo skozi proces t. i. indukcije prva, elektrificirana tuljava z magnetnim poljem povzročila napetost na drugi tuljavi. A nujen pogoj za to, da bo na drugi tuljavi stekel električni tok, je izmenično magnetno polje. Tega pa lahko zagotovi le izmenični električni tok. Edisonov imperij, v katerega je magnat vložil ogromno sredstev, se je zataknil v enosmernega.

Večja kot je razlika med številom navitij bakrene žice med eno in drugo tuljavo, večjo razliko v napetosti povzroči. Če ima denimo prva tuljava 100 navitij, druga pa 200, bo napetost na drugi strani podvojena. Če pa je obratno - da ima prva tuljava 200, druga pa 100 navitij, bo napetost toka na drugi strani prepolovljena.

Izmenični tok do milijonov voltov
Tesla je lahko s svojim transformatorjem napetost dvignil do vrtoglavih višin in jo brez velikih izgub po žicah transportiral stotine kilometrov daleč. Elektrarne tako po njegovem sistemu še danes proizvedejo električno energijo, jo s transformatorjem dvignejo do visokih napetosti (750.000 voltov in več) in tako dosežejo primerno nižje količine toka. Takšno elektriko potem prek daljnovodov pošljejo stotine kilometrov daleč do lokalnih transformatorjev, ki jo spet s pomočjo tuljav spustijo na uporabniško napetost (pri nas 230 voltov). Takšna pravkar brni v transformatorju blizu vas in napaja računalnik. Osnovni principi Tesle veljajo še danes in razsvetljujejo zemeljsko oblo.

Vpregel je moč Niagarskih slapov
Westinghouse je sistem izpopolnil in izpolnil Teslove otroške sanje: zgradil je prvo hidroelektrarno na Niagarskih slapovih in z njo uspešno elektrificiral oddaljeno industrijsko cono. Nova doba je bila rojena.

Vojne tokov in električni stol
Thomas Alva Edison je besnel, saj je bil njegov imperij enosmernih generatorjev hudo ogrožen. Odgovoril je z eno prvih množičnih črnih propagandnih kampanj na vseh frontah. Trdil je, da je njegov tok zelo varen, in dokazoval smrtno nevarnost Teslovega sistema. Propagandna kampanja je trajala leta in leta ter vključevala vse od javnih razprav, mazaških člankov po časopisju do javnih usmrtitev živali. Vse mogoče vrste živali, od psov do celo slonov, so privedli pred oči javnosti in novinarjev ter jih pobijali s Teslovim izmeničnim električnim tokom. Kampanja je šla celo tako daleč, da so znotraj nje zasnovali prvi električni stol in usmrtili zapornika. Praksa, ki jo v ZDA uporabljajo še danes, se je začela v t. i. vojni tokov. Edison je poudarjal, da je njegov tok omejen na okoli 100 voltov, poleg tega pa zaradi konstantnosti ne moti ritmičnega delovanja človeškega srca na način, kot to počne izmenični.

Zaradi vojne skoraj bankrotiral
Citat na začetku članka je bil eden izmed Teslovih odgovorov - samega sebe je priključil na milijon voltov pred očmi novinarjev in preživel. Izmenični tok je začel svoj pohod, ki traja še danes, Tesli pa prinesel svetovno slavo in status popzvezdnika. Westinghouse iz vojne ni izšel nepoškodovan, temveč je skoraj bankrotiral. Tesla se je, da bi izpolnil svojo vizijo in z elektriko razsvetlil svet, v mecenovo korist odpovedal prihodkom od svojih patentov. Westinghouse je preživel, Tesla pa je odkorakal novim odkritjem naproti.
Tudi Edisona je vojna tokov pokopala. Lastno podjetje je bil prisiljen prodati, iz njega pa je nastala današnja multinacionalka General Electric ... ki se je po Edisonu veliko ukvarjala z generatorji izmeničnega toka.
Eksperimenti z rentgenskimi žarki
Pred očmi medijev je Tesla prirejal številne dih jemajoče predstave, za zidovi laboratorija, kjer je v rutinskem, železnem ritmu delal skoraj neprestano, pa je v nekaj letih izumil še veliko več. Še pred slavnim Wilhelmom Röntgenom je eksperimentiral z rentgenskimi žarki in - po nesreči - naredil rentgensko sliko pisatelja Marka Twaina. Za Röntgenovo radiologijo je izvedel pozneje in odkritja ni poskušal patentirati, temveč je na nekatere izmed svojih slik igrivo dopisal ime Nemca.

Radijski valovi - kdo je bil prvi?
Sredi 90. let 19. stoletja je Tesla uspešno eksperimentiral z iznajdbami, ki so pripeljale do radia. Sestavil je miniaturno ladjico na električni pogon, ki jo je upravljal s pomočjo radijskih valov, a želene pozornosti vojske ni dobil. Ko je na podlagi njegovih patentov nekaj let pozneje (1901) Italijan Guglielmo Marconi izvedel slavno prvo čezatlantsko radijsko sporočilo, je Tesla pobesnel. S sodnim postopkom je začel dolgo pot dokazovanja, da je Italijan to storil s pomočjo 17 Teslovih patentov. Leta 1943, ko je Tesla že umrl, mu je ameriško vrhovno sodišče dalo prav.

Skrivnostni poskusi v Colorado Springsu
Tesla se je spuščal v vse bolj megalomanske projekte, za katere je trdil, da bi lahko na polovico presekali Zemljo, na stotine kilometrov uničili objekte ali pa brezžično prenesli energijo s katere koli točke na planetu na drugo. Preselil se je v Colorado Springs in začel serijo visokovoltažnih preizkusov, ki so še danes zaviti v tančico skrivnosti in številnih nepreverljivih trditev. Kilometre naokoli so švigale strele, iskre so se kresale s konjskih kopit, ugasnjene žarnice so svetile, piše v poročilih medijev tistega časa. Tesla je ustvarjal umetne strele, s katerimi je večkrat pokvaril bližnjo elektrarno (in si tam počasi zapravil dobrodošlico) ter meril ekstremno nizkofrekvenčne valove Zemlje same.

V svojih letij je prijavil čez 300 patentov, ki med drugim vključujejo tudi električno svečko, ki še danes vžiga bencinske hlape v avtomobilskih motorjih.

Vse več dvignjenih obrvi v znanstvenem svetu so povzročile njegove trditve, da je zaznal vzorec radijskih valov iz vesolja, ki bi lahko pripadali Nezemljanom. Na tej podlagi je Nasa desetletja pozneje začela svoj program SETI, kjer je z ogromnimi antenami iskala vzorce morebitnih radijskih ali televizijskih valov iz vesolja. Program so ukinili v 90. letih prejšnjega stoletja. Začel je z zamislimi in koncepti, kako s pomočjo tehnologije vplivati na vreme in podnebje.

J. P. Morgan po slovenske obveznice
Za poplačilo dolgov je moral svoj laboratorij v Colorado Springsu razdreti in prodati. Ob odsotnosti Westinghousovega denarja je za nadaljnje financiranje svojih projektov na svojo stran pridobil znano bankirsko ime - Johna Pierponta Morgana. Mednarodni finančni mastodont J. P. Morgan Chase je dandanes med iskanimi kupci slovenskih državnih obveznic, takrat pa si je obetal zaslužek od odkritij mladega znanstvenika.

Propadli stolp v Wardencliffu
Z njegovim denarjem je v bližini New Yorka, v Wardencliffu, leta 1900 postavil ogromen kovinski stolp, s katerim je želel svoje prejšnje poskuse popeljati še raven višje in začeti brezžično komunikacijo prek Atlantskega oceana. Leto pozneje je Marconi uspešno poslal prvo radijsko sporočilo prek oceana in ustavil Morganovo zanimanje za projekt. Obupani Tesla je Morganu pisal desetine pisem in razkril, da želi s stolpom doseči tudi brezžični prenos električne energije ter doseči raven tehnologije, ko bo elektrika prosto in zastonj dostopna kjer koli in komur koli. Te besede so finančnega vlagatelja še bolj odgnale. Ko je nekaj let pozneje Tesli potekla večina patentov (in s tem dotok denarja), je bil prisiljen projekt ustaviti. Drugič v življenju je doživel živčni zlom, posledice katerega so se čutile še veliko pozneje.

Prvi primitivni radarski sistemi
Kljub temu mu izumiteljska žilica ni dala miru in mu je med prvo svetovno vojno uspelo odkriti osnove za prve radarske sisteme. Prijavil je še nekaj patentov, začel je pisati spomine, vse bolj ezoterične tekste in se zapirati v osamo hotelske sobe. Da bi se izognil slabi publiciteti zaradi ostarelega znanstvenika, živečega v bedi, je Westinghouse sredi 30. let Tesli začel plačevati hotelsko sobo. Tesla je ostajal v svojem svetu osredotočenega razmišljanja, ki pa je preostali svet vse manj zanimalo. Zaradi starih let slave se ga je spomnila domovina Jugoslavija in začela donatorsko shemo, za kar se je sicer Tesla s pismom konzulu Jankoviću zahvalil in denar zavrnil. Ukvarjal se je z golobi, štetjem korakov, obiskali so ga veliki znanstveniki tistega časa z Albertom Einsteinom na čelu. A to so bili osamljeni dogodki v dolgih letih Teslove starosti.

Umrl je osamljen in zadolžen
Ko je v zadnjih dneh življenja v osami strmel skozi okno, osiromašen in zadolžen, je videl povsem drugačno mesto kot ob prihodu v ZDA. New York je bil živ in osvetljen z njegovimi izumi.

Po smrti se je zgodilo nekaj, kar še danes poganja dodatne teorije zarote. Čeprav je bil Tesla ameriški državljan, je FBI zasegel vse njegovo premoženje in zapiske, kot je bilo to v navadi za zapuščino tujcev, umrlih v ZDA. Iskali so kar koli uporabnega za takrat potekajočo drugo svetovno vojno. Komunikacije in vse večja povezanost sveta niso izpolnile Teslove vizije miru med narodi.