Paleontropologi so že v preteklosti odkrili ostanke obeh vrst človečnjakov v podobnih plasteh sedimentov, na podlagi česar so domnevali, da so živeli v istem časovnem obdobju in si delili isto okolje, vendar lahko po tokratnem odkritju na najdišču Koobi Fora prvič zatrdijo, da sta prednik sodobnega človeka in njegov oddaljeni sorodnik sočasno bivala na istem prostoru.

"Ti odtisi stopal so še posebej vznemirljivi, saj natančna anatomska in funkcionalna analiza njihovih oblik kaže, da sta dve različni vrsti človečnjakov pustili sledi na istem jezerskem obrežju v razmiku nekaj ur do nekaj dni, morda celo v razmiku nekaj minut," so znanstveniki Anna K. Behrensmeyer, Kevin Hatala in Purity Kiura svoje odkritje opisali za portal The Conversation.

Paranthropus boisei od obeh vrst človečnjakov velja za bolj oddaljenega sorodnika sodobnega človeka in je živel pred približno od 2,3 do 1,2 milijona leti. V višino je meril približno 137 centimetrov, njegova značilnost pa je bila velikim žvečilnim mišicam prilagojena lobanja, pa tudi veliki kočniki. Zobje so bili dvakrat večji kot pri sodobnih ljudeh, zaradi močnih zob in čeljusti pa so go poimenovali tudi "lomilec orehov".

Homo erectus je po drugi strani zgodnji član naše evolucijske linije s podobnimi telesnimi lastnostmi kot Homo sapiens in je živel od približno 1,89 milijona do pred 110.000 leti. Njegova višina je bila od 145 do 185 centimetrov, ponašal pa se je z že ​​večjimi možgani kot Paranthropus boisei, čeprav so bili še vedno manjši kot pri današnjem človeku.

Raziskovalci so odtise stopal odkrili leta 2021 v bližini jezera Turkana, kjer so identificirali vrsto z 12 odtisi stopal, od katerih je vsak dolg približno 26 centimetrov. Na podlagi njihove oblike in načina gibanja so jih pripisali odraslemu osebku Paranthropus boisei.

Skoraj pravokotno na glavno stezo stopal so odkrili tri izolirane odtise stopal, ki so v dolžino merili od 20,5 do 23,5 centimetra, pri čemer bi lahko dva pripisali mlademu Homo erectusu, za en odtis pa je težje določiti, komu je pripadal.

"Fosilni odtisi nam dajejo jasno sliko tistega trenutka v času pred 1,5 milijona leti. Različni človeški predniki so morda hodili drug mimo drugega, brodili v plitvini, morda lovili in nabirali," je za Reuters povedala paleoantropologinja in direktorica raziskovalnega projekta Koobi Fora Louise Leakey.

Sobivanje ali tekmovanje?

"Mogoče sta neposredno tekmovala, mogoče pa je tudi, da nista bila v neposredni konkurenci in sta oba imela dostop do virov, ki sta jih potrebovala v tej skupni pokrajini," je dodala paleoantropologinja Hatala z univerze Chatham v Pittsburghu.

Kot pojasnjuje Leakey, je Paranthropus boisei užival nizkokakovostno hrano, ki je verjetno zahtevala ponavljajoče se žvečenje, medtem ko je bil Homo erectus verjetno vsejed, ki je imel v svoji prehrani tudi meso in je uporabljal orodja za razkosanje mrhovine.

Nova dognanja skupaj s predhodnimi odkritji kažejo, da sta obe vrsti na območju jezera Turkana sobivali vsaj 200.000 let.

Odtisi stopal zagotavljajo znanstvenikom informacije o anatomiji, gibanju, vedenju in okolju, ki jih skeletni fosili ali kamnita orodja ne morejo. Stopala teh dveh vrst so se anatomsko razlikovala in imela sta različno hojo.

"Sledi, ki jih pripisujemo Homo erectusu, imajo zelo sodobno človeško obliko z visokim lokom usedline na sredini sledi, kar nakazuje trdo stopalo in hojo, ki vključuje odrivanje prstov," je pojasnil evolucionist z Univerze Harvard Neil Roach, ki je prav tako sodeloval pri študiji.

Po njegovih besedah sledi pri Paranthropus boiseiu nimajo tega visokega loka in kažejo na bolj ravno hojo, poleg tega pa nakazujejo tudi na nožni palec, ki je nekoliko bolj odmaknjen od drugih prstov in bolj gibljiv. Obe lastnosti sta bolj podobni šimpanzovi hoji, čeprav se jasno razlikujejo in predstavljajo nekakšno vmesno stopnjo med šimpanzovimi in človeškimi odtisi. Razvojni liniji človeka in šimpanza sta se sicer ločili pred približno sedmimi milijoni let v Afriki.

Paranthropus boisei je izginil nekaj sto tisoč let po stopinjah ob jezeru Turkana, medtem ko je Homo erectus doživel razcvet in postal prva vrsta človečnjakov, ki se je razširila zunaj Afrike, hkrati pa je bil verjetni neposredni prednik Homo sapiensa.