1. Nasa in Axiom Space pokazala prototip lunarnega skafandra

Sorodna novica Naslednji sprehod po Luni ne bo več kot "skakljanje zajčkov"

Nasa in ameriško podjetje Axiom Space sta pokazala prototip lunarnega skafandra za odprave Artemis. Poudarek je na besedi prototip. Na svetlo dani izdelek je namreč vizualno drugačen od tistega, ki bo dejansko v uporabi. Axiom Space je, da bi skril nekatere tehnične rešitve, čez prototip našil barvno plast z njihovim logotipom, ki tako zakriva marsikaj zanimivega. Končni izdelek bo bele barve zaradi odboja svetlobe. Poleg tega agencija in podjetje na razgrnitvi nista postregla s kaj veliko tehničnimi informacijami, sta pa poskrbela za dokajšnjo mero samohvale in zgolj splošno navrgla nekaj načrtovanih izboljšav. Skafander bo primeren za oba spola, okretnejši bo in učinkoviteje bo odganjal škodljivi lunarni prah. Uporabnik bo vanj vstopil skozi hrbtni del in ga lahko tudi sam zaprl. Nekaj več tudi v totedenskem MMC-jevem članku.

Pomenljiva je zgodba nastanka. Nasa si je dolga leta prizadevala razviti svoj skafander, imenovan xEMU, a naletela na toliko težav, da je bila ogrožena časovnica programa Artemis. Raketa in vesoljska ladja bi bili pripravljeni, skafander pa ne. Zato se je odločila zadevo prepustiti zasebnikom, ki jih je založila tudi z vsemi dotlej opravljenimi raziskavami in razvojem (poglavje 2). Zasebnik bo končni proizvod lahko ponujal tudi na trgu, Nasa pa bo vse podatke in tehnologije skupnega razvoja lahko uporabljala v prihodnosti.

Axiom Space ni novinec, z Naso že dolgo sodeluje. Med drugim je s Crew Dragonom izvedel že dve zasebni odpravi na Mednarodno vesoljsko postajo (izvedel bo tudi tretjo), načrtuje pa nič manj kot postavitev večmodularnega zasebnega odseka MVP-ja, ki se bo po koncu delovanja MVP-ja odklopil in deloval naprej. V družbi sodeluje veliko nekdanjih Nasinih zaposlenih, med drugim nekdanji administrator Charles Bolden. Predsednik podjetja pa je nihče drug kot Michael Suffredini, vodja projekta Mednarodne vesoljske postaje pri Nasi med letoma 2005 in 2015. Gre torej za neke vrste Nasin odvrtek (t. i. spin-off podjetje).

Nasa je zasebnika najela tudi za razvoj novih skafandrov, ki bodo ščitili astronavte zunaj Mednarodne vesoljske postaje. Izbrala je Collins Aerospace, ki je izdelal zdaj obstoječe.

Video: Posnetek predstavitve

Video 2: Nasin posnetek

2. SpaceX izstrelil tri sokole, oskrbel MVP

Ameriško podjetje SpaceX je v sredo ob 1.30 po našem času s Cape Canaverala (Florida, ZDA) izstrelilo raketo falcon 9. Prva stopnja je kmalu zatem pristala na robotski ladji, druga stopnja pa je proti Mednarodni vesoljski postaji poslala tovorno vesoljsko ladjo Dragon (CRS-27). Zmaj se je s postajo združil v četrtek. Dostavil je več kot 2,8 tone tovora. V vesolju bo predvidoma mesec dni. Več tukaj.

Video: Posnetek izstrelitve

Video 2: Posnetek združitve

Avdio: Nasina konferenca o CRS-27

Še dva falcona 9

Drugi falcon 9 se je dvignil v petek zvečer z Vandenberga (Kalifornija, ZDA). V nizkozemeljsko tirnico je dostavil 52 satelitov Starlink.

Prva stopnja je pristala na robotski ladji, v vesolju je bila sedemkrat.

Video 3: Posnetek izstrelitve Starlinkov

V soboto zjutraj po našem času je falcon 9 vzletel s Cape Canaverala. Tokratni cilj je bila geostacionarna tirnica. Tam sta končala satelita SES-18 in SES 19.

Prva stopnja je pristala na robotski ladji. V vesolju je bila petkrat.

Video 4: Posnetek izstrelitve misije SES-18, SES-19

3. Izstrelitev Protona-M

Rusija je v ponedeljek z Bajkonurja izstrelila raketo Proton-M z vrhnjo stopnjo Briz-M. V načrtovano tirnico je uspešno ponesla vojaški komunikacijski satelit Luh-5X, ki bo med drugim skrbel za komunikacije z Mednarodno vesoljsko postajo, piše TASS. Posnetki ali fotografije niso na voljo.

4. "Skupaj močnejši"

Podjetje Rocket Lab je v petek z Nove Zelandije izstrelilo raketo Electron in za ameriško podjetje Capella space dostavilo dva radarska satelita za opazovanje Zemlje. Misija se je imenovala "Stronger Together" oziroma Skupaj močnejši.

17 metrov visoka raketa Electron ima tri stopnje, prvi dve žene kerozin. Opcijska tretja je namenjena natančni oddaji tovora v orbito. V soncesinhrono tirnico lahko ponese do 300 kilogramov tovora in je namenjena pretežno satelitom, ki niso dovolj hitro našli mesta na večjih raketah.

Rocket Lab sicer načrtuje velikopotezno raketo naslednje generacije Neutron, neke vrste pomanjšani Starship (poglavje 2).

Video: Posnetek izstrelitve

5. Tri kitajske izstrelitve v enem tednu

Ne le SpaceX, tudi Kitajska je bila ta teden zelo zaposlena.

Prvo izstrelitev je izvedla v ponedeljek z Džiučuana (Jiuquan). Na raketi Dolgi pohod-2C je uspešno izstrelila satelit za opazovanje Zemlje, piše Šinhua (Xinhua).

V sredo je prav tako z Džiučuana poletel Dolgi pohod-11, katerega tovor je bil satelit Shiyan-19 (Shiyan-1), piše Šinhua.

V petek pa je s Šičanga (Xichang) poletela raketa Dolgi pohod-3B s satelitom Gaofen-12 02. Misija je bila uspešna, prav tako piše Šinhua.

6. Virgin Orbit v težavah

Ameriška družba Virgin Orbit ima hude likvidnostne težave in je zato ustavila obratovanje ter poslala večino zaposlenih na čakanje. Direktor družbe obljublja, da je ustavitev začasna in bo trajala do injekcije svežega kapitala, predvidoma 250-milijonske, poroča CNN.

Virgin Orbit je znan po nekonvencionalnem načinu izstrelitve. Letalo boeing 747 se povzpne do višine deset kilometrov in iz podnožja spusti manjšo raketo. Ta se nekaj sekund zatem vžge in nadaljuje pot kvišku. Do nizkozemeljske tirnice lahko ponese 500 kilogramov tovora. Postopek je tehnično zahteven in trajalo je skoraj deset let, da so ga izpopolnili. Prvi poskus leta 2020 je spodletel, nato so štirje šli kot po maslu. Strokovnjaki so kljub temu dvomili, da bo podjetje doseglo kadenco, potrebno za dobičkonosnost, in odpoved rakete januarja letos zagotovo ni koristila. Je bila tudi smrtni udarec?

Sorodna novica Milijarder Branson uspešno do vesolja in nazaj

Virgin Orbit je drugi vesoljski podvig britanskega milijarderja Richarda Bransona. Prvi je podjetje Virgin Galactic, ki mu prav tako trda prede. V Galacticu nameravajo voziti turiste do višine, ki ji rečejo vesolje, v manjšem raketoplanu VSS Unity. Tudi tam se razvoj vleče. Čeprav je leta 2021 poletel sam Branson, da bi dokazal njegovo varnost, je ameriška Zvezna agencija za letalstvo FAA zadevo prizemljila zaradi nepravilnosti (poglavje 5).

Tako na področju vesoljskega turizma kot poceni dostave manjših tovorov v orbito je konkurenca iz leta v leto hujša, Bransonov položaj pa vse zahtevnejši.

7. NOTICE:

8. Pomoč nacističnih znanstvenikov vesoljskemu programu ZDA

Sorodna novica Kako so ZDA s pomočjo nacističnih znanstvenikov zgradile svoj vesoljski program

Ameriška vlada je neposredno po drugi svetovni vojni izvajala vrsto tajnih programov. Eden razvpitejših je bil operacija Sponka, v sklopu katere je zatočišče v ZDA našlo na stotine znanstvenikov in inženirjev nacistične Nemčije, v obsežnem retrospektivnem članku piše MMC-jeva novinarka Kaja Sajovic. Več tukaj.

9. AVDIO: ApolloLajka in dve uri o kitajskem vesoljskem programu

Sorodna novica Na Luni prvič v zgodovini vzklila rastlina

Sorodna novica Kitajsko plovilo pristalo na temni strani Lune

Kitajska postaja vse pomembnejša igralka v vesoljskem sektorju. V zadnjih petih letih je nanizala celo serijo res odmevnih in uspešnih misij, med katerimi so najodmevnejše: prvi pristanek na temni strani Meseca (lunarna misija Čang'e 4 leta 2019), uspešni pristanek in vožnja z roverjem po Marsu kar v prvem poskusu (misija Tjanven leta 2022) ter izgradnja lastne vesoljske postaje Tjangong, ki zdaj že leto in pol redno gosti tajkonavte na svojem krovu.

Sorodna novica Na Marsu pristal kitajski rover

Tudi po številu uspešnih izstrelitev v zadnjih letih Kitajska zaostaja samo za ameriškim podjetjem SpaceX, kar ji vsekakor zagotavlja stabilen in neodvisen dostop do orbite; to pa je seveda nujno za vse velikopotezne načrte, ki jih ima tako v orbiti kot tudi bolj stran od domačega planeta. Načrti pa segajo od postaje na Luninem južnem polu do naselbin na Marsu.

Uspehi zadnjih let in ambicije za naprej so kombinacija, ki je začela zelo resno skrbeti tudi Združene države Amerike in jih tako rekoč prisilila, da so v zadnjih letih mnogo resneje in velikopotezneje zastavile svoje načrte za osvajanje eksotičnih lokacij, kot sta Luna in Mars. Vse več se govori o vesoljski tekmi 2.0.

O vsem tem in še marsičem v tokratni epizodi podkasta ApolloLajka, kjer je gostovala sinologinja Maja Veselič z ljubljanske filozofske fakultete. Za poslušanje klik zgoraj.

10. Dokazi za svežo ognjeniško dejavnost na Veneri

Znanstveniki sporočajo, da so našli sledi nedavne ognjeniške dejavnosti na planetu Venera. Zakopali so se v stare posnetke že upokojene sonde Magellan iz leta 1991 v radarski svetlobi. Pravijo, da so v njih našli ognjeniški dimnik s površino 2,6 kvadratnega kilometra, ki se je osem mesecev pozneje povečal na 3,9 kvadratnega kilometra in tudi spremenil obliko. Je na severni strani gore Maat Mons, ki je z višino devetih kilometrov najvišji Venerin ognjenik in druga najvišja gora. Ugotovitev sicer ni 100-odstotno zanesljiva, poudarjajo tudi sami avtorji. Fotografije področja so namreč nastale iz različnih zornih kotov, zato je bilo potrebne nekaj oktorektifikacije, računalniškega modeliranja in interpretiranja podatkov. A avtorji so precej prepričani o dotoku magme v komoro pod ognjeniškim dimnikom, posledično pa je nastala kaldera, ki je bila na drugi fotografiji še polna lave. Obseg so primerjali z izbruhom havajske Kilauee leta 2018. Več v sporočilu za javnost.

Venera je sicer izjemno zaznamovana z ognjeniško dejavnostjo, večina njenega površja je prekritega z magmatskimi kamninami. Ima več tisoč velikih ognjenikov in na milijone manjših. Znanstveniki so razpravljali, ali so to relikti preteklosti ali pa je nemara še vedno vulkansko aktivna. Če ugotovitve nove raziskave, objavljene v reviji Science, držijo, potem je.

Sonda Magellan je bila izstreljena leta 1989 v Space Shuttlu. Venero je preučevala med letoma 1990 in 1994. Zagotovila je do danes najboljše oziroma najnatančnejše posnetke površja v radarski svetlobi, topografijo (meritve višine površja) in meritve temperature. Na podlagi teh podatkov so potem znanstveniki izdelali številne trirazsežnostne rekonstrukcije površja, ki jih najdemo po vsem medmrežju.

Pri Veneri sicer trenutno deluje novejša japonska sonda Akacuki (Akatsuki), a se ukvarja predvsem s preučevanjem ozračja v vidni, infrardeči in ultravijolični svetlobi. Površja ne vidi.

Za natančnejši pogled na peklensko vroče površje bo treba počakati še kar nekaj let. Leta 2031 bosta izstreljeni evropska sonda EnVision in Nasina sonda VERITAS, obe opremljeni z naprednejšimi radarskimi tipali. Leta 2029 izstreljeni DAVINCI bo med spustom raziskoval ozračje tega peklenskega planeta in malo pred trkom posnel tudi površje. Lonček bo predvidoma leta 2029 pristavila tudi Rusija z odpravo Venera-D.

11. FOTO: Webb in zvezda, ki je (razmeroma) kmalu ne bo več

Nasa je objavila fotografijo zvezde Wolf Rayet-124, ki jo je vesoljski teleskop James Webb posnel že lansko poletje. WR 124 je oddaljena 15.000 svetlobnih let, je v ozvezdju Puščice. Gre za redko zvezdo, ki je tik pred eksplozijo supernove.

Wolf-Rayetove zvezde so nekaj stotisočkrat svetlejše od Sonca, precej bolj vroče in masivnejše. Gre za fazo obstoja zvezd med 10 in 50 masami Sonca, ko se destabilizirajo in začnejo pospešeno oddajati material. Takšna zvezda lahko v milijonu let z zvezdnim vetrom izgubi za 10 Sonc mase.

Konkretno: WR 124 ima 30 mas Sonca. Hitro izgublja zunanje plasti, kar je na zgornji fotografiji vidno kot rožnato-vijoličast oblak materiala. Doslej je izgubil za deset mas Sonca. Več tukaj.

Plasti se od zvezde oddaljujejo s hitrostjo več kot 150.000 kilometrov na uro, meglica je velika šest svetlobnih let.

Webb je pred časom posnel tudi Wolf-Rayetovo zvezdo 140 (poglavje 10).

Za primerjavo fotografija Hubbla:

NA VIDIKU:

Petek, 24. marec – Falcon 9 – Starlink