Vesoljski teleskop Kepler je ostal brez "goriva", nezmožen orientacije in posledično neuporaben, zato se misija uradno končuje, so sporočili z ameriške vesoljske agencije Nasa.
Nezmožnost orientacije pomeni, da se ne more obračati ne proti opazovalnim tarčam niti proti Zemlji, kar je potrebno za pošiljanje podatkov domov.
Neaktiven bo ostal v obstoječi orbiti, sledeč Zemlji na poti okoli Sonca, od planeta oddaljen dobrih 151 milijonov kilometrov.

Da bo ostal brez pogonskih kemikalij, so na Nasi začeli zaznavati že zgodaj letos in dodatne indikacije o resnem pomanjkanju dobili poleti. Točnega podatka o napolnjenosti rezervoarja sicer niso imeli, saj se tekočina v vesolju ne zbere na dnu in jo je težko meriti.
Do zdaj so napravo večkrat poslali v hibernacijo in z zadnjimi kapljami ter nekaj tveganja izvedli še poslednja opazovanja ter uspeli vse zbrano tudi vrniti domov.
Enkrat je bil že skoraj upokojen, leta 2013, ko so mu odpovedala določena kolesca za orientacijo v prostoru. Nasini inženirji so čez nekaj časa našli rešitev, orientirali so ga tudi s pomočjo pritiska sončnega vetra. Na ta način je v sklopu misije K2 deloval do minulih dni.
Zaznal tisoče planetov in kandidatov
Kepler bo v zgodovino šel kot najuspešnejši "lovec na eksoplanete" v zgodovini, saj so z njegovo pomočjo potrdili obstoj več kot 2.700 planetov izven Osončja, pa še skoraj tri tisoč kandidatov, kar je nekajkrat več kot vse ostale opazovalnice sveta skupaj.
Načrtovana življenjska doba je znašala 3,5 leta, oddelal jih je dobrih devet in pri tem potrošil 13,6 litra pogonskega sredstva. Opazoval je 530.506 zvezd, iščoč morebitna periodična utripanja, ki bi nastala zaradi obletov eksoplanetov.
Glede na njegove najdbe je mogoče sklepati, da ima najbrž vsaka zvezda svoj (ekso)planet, po možnosti več njih. Od petine do polovice zvezd, ki jih lahko vidimo na nočnem nebu, najbrž ima manjše kamnite planete, podobne Zemlji, in to ravno prav oddaljene, da temperaturno omogočajo obstoj vode v tekoči obliki.
Keplerjeva statistika nadalje kaže, da najpogostejšega tipa planeta v Galaksiji ni najti v domačem Osončju. Najpogostejši je namreč planet z velikostjo med Zemljo in Neptunom.
Še ena zanimivost: vesolje pogosto proizvede planetarne sisteme, kjer so planeti nagneteni tako zelo blizu en drugemu in tudi blizu zvezdi, da Osončje proti njim izgleda puščavniško prazno.
Štafeta je predana
Delo se nadaljuje, naslednik je že na nebu. To je Nasin TESS, izstreljen aprila letos. Strmel bo v 200.000 zvezd hkrati in iskal njih utripanje. V nasprotju s Keplerjem bo njegov fokus plitvejši in širši. Predhodnik je gledal izrazito v globino, 3.000 svetlobnih let stran, medtem ko bo TESS preverjal kar 85 odstotkov neba, a zgolj po soseščini, do 300 svetlobnih let oddaljenosti. Dobro dopolnilo do zdaj omenjenim bo Esin vesoljski teleskop CHEOPS, ki bo izstreljen predvidoma decembra letos.