Gre za najzgodnejšo do zdaj odkrito navzočnost neandertalcev v Evropi, saj je veliko raziskovalcev do zdaj predvidevalo, da so se neandertalci v Evropi pojavili pred od 350 do 400 tisoč leti. V tako starodavnih fosilih je izredno težko nabrati dovolj fragmentov DNK za analizo, je izpostavil strokovnjak za genetiko Matthias Meyer z inštituta Max Planck za evolucijsko antropologijo v Leipzigu. Vseeno jim je uspelo pridobiti dovolj prazgodovinskega DNK in vzorce so lahko primerjali, je poročal spletni portal ScienceNews.

Odkritje je postavilo na glavo teorijo, kdo je dejansko bival v španski Jami kosti, saj so do zdaj menili, da je to bil človečnjak homo heidelbergensis, ki je po domnevah nekaterih raziskovalcev pred okoli 400 tisoč leti predstavljal evolucijskega predhodnika tako neandertalca kot modernega homo sapiensa.

"Če so zgodnji neandertalci živeli v severni Španiji že pred okoli 430 tisoč leti, se bomo morali vrniti še bolj v preteklost, da bi našli skupnega prednika," je dejal Meyer. Dodatno genetsko uganko predstavlja to, da so ob analizi ugotovili, da je mitohondrijski DNK soroden denisovanom, človečnjakom iz vzhodne Azije, jedrni DNK pa neandertalcem.

Je h. heidelbergensis skupni prednik?
Novi genetski podatki iz Jame kosti namigujejo, da so se denisovani, gre za neandertalcu sorodnega človečnjaka, od neandertalcev morda odcepili pred 450 tisoč leti, je dejal antropolog Chris Stringer in nadaljeval, da genetski in fosilni dokazi zdaj kažejo na to, da sta se neandertalec in homo sapiens razvila iz skupnega prednika pred okoli 650 tisoč leti.
Stinger je menil, da je zelo težko reči, da je ta skupni prednik res homo heidelbergensis. Zdaj se morajo raziskave osredotočiti na fosile stare od 400 do 800 tisoč let, saj bo le tako mogoče odkriti prednika neandertalcev, denisovanov in modernega človeka, je dodal.

Prazgodovinsko mešanje človečnjakov?
Človečnjaki po vsej Evraziji so morda izmenjavali mitohondrijski DNK, zato je vzorec iz Jame kosti lahko tako podoben vzorcem pri azijskih denisovanih, je namignil Meyer. Če to drži, so neandertalci po njegovih besedah pridobili novo obliko mitohondrijskega DNK z mešanjem z drugimi vrstami človečnjakov v času pred 430 in 100 tisoč leti.

Druga možnost pa bi bila, da je neandertalec v Evropo pripotoval iz Azije pred več kot 430 tisoč leti in tako prinesel mitohondrijski DNK denisovanov s sabo, je navedel strokovnjak za prazgodovinsko genetiko Carles Lalueza-Fox z inštituta za evolucijsko biologijo v Barceloni. Ali pa so v Jami kosti živeli hibridni mešanci, potomci zgodnjih neandertalcev in denisovanov, je dodal še drugo možnost.

Vsekakor bo potrebnih še veliko več genetskih podatkov iz Sime de los Huesos in drugih lokacij iz tega prazgodovinskega obdobja, da bodo lahko dokazali ali ovrgli scenarije, ki se ponujajo kar sami, je sklenil Meyer.