Papež Frančišek je februarja v Vatikanu zbral največje svetovne strokovnjake na posvetu o robotiki in umetni inteligenci. Evropski škofje so izdali dokument o učinkih robotizacije na človeka in družbo, strinjali so se, da umetna inteligenca potrebuje etične okvirje in da v središče sodi človek, ne tehnologija.

Na posvetu je sodeloval tudi slovenski filozof Luka Omladič: “Tudi Vatikan zanima, kako bodo nove tehnologije vplivale na prihodnost, predvsem na človekovo dostojanstvo. V prihodnjih letih želijo začrtati konkretne etične smernice na področju umetne inteligence s katoliškega vidika.”

Robot pomaga pri molitvah

Humanoidni roboti zagotovo še lep čas ne bodo nadomestili katoliških duhovnikov in vernikov, medtem pa na Japonskem android Mindar že pomaga pri molitvah v budističnem templju. “Fascinantno pri tem robotu je, da nima identitete, rase in spola. Postavljajo ga v različna okolja, sprejeli so ga tudi v tempelj. Sodeluje pri budističnih obredih, je velika atrakcija, pritegne mlade in seveda odpira tudi veliko vprašanj,” razlaga Maša Jazbec, slovenska robotičarka, ki je pred kratkim doktorirala pri Hirošiju Išiguru. Ta je znan po tem, da je ustvaril svojega humanoidnega dvojnika (pred leti sta oba gostovala v Sloveniji), je tudi avtor omenjenega robota, ki pomaga v templju.

Japonci skrajno resno sprejemajo humanoidne robote in so v praksi že del njihove družbe. Androidni roboti opravljajo funkcijo informatorjev v večjih trgovskih centrih in svetujejo pri nakupovanju oblačil. Na Univerzi v Tokiu imajo geminoida Nacumeja Sosekija, ki je mehanska kopija preminulega japonskega pisatelja Sosekija. Geminoid Nacume Soseki zdaj svoja literarna dela bere in predstavlja študentom, androidinja Kodomoroid občasno opravlja delo TV-napovedovalke in bere novice. Slavna androidinja Erika ima celo svoj profil na Twitterju.

Robotske prostitutke

Skrajnosti razmerja človek–umetna inteligenca ilustrira tudi vstop robotov v intimne odnose. Na Japonskem na leto prodajo dva tisoč tehnološko vrhunsko izpopolnjenih robotov za seks, ki osamljenim moškim čustveno in seksualno nadomeščajo partnerke. Obstajajo celo že bordeli z robotskimi prostitutkami, za uporabo katerih je treba plačati zavarovanje. "Na področju zakonodaje je kar nekaj paradoksov. Roboti imajo včasih več pravic kot ljudje. V bordelu je na primer treba plačati zavarovalnino za uporabo seks robotke, ki je tako bolje zaščitena kot ženska prostitutka," pravi socialna psihologinja Hana Hawlina.

Roboti so pogosto bolj zaščiteni od ljudi, celo državljanstvo so jim že podelili. Humanoidinja Sophia je namreč postala prva robotinja na svetu, ki je dobila državljanstvo neke države. Potni list je Sophii podelila Savdska Arabija, bogata monarhija, ki je znana po svojih konservativnih pravilih in številnih omejitvah za ženske.

Zanimivo je tudi vprašanje obdavčitve robotov in robotskega dela. Avtomatizacija predstavlja velik problem za socialno državo, roboti so cenejši od delavcev. Hana Hawlina: “Roboti se ne povezujejo v sindikate, na voljo so 24 ur na dan. Države prek subvencij celo spodbujajo robotizacijo. A odpuščanje ljudi zaradi robotizacije bo predstavljalo veliko breme za državo. Če bi obdavčili robotsko delo, to med drugim predlaga šef Microsofta Bill Gates, bi lahko ublažili brezposelnost, ki jo bo prinesla robotizacija.”
Največ zaposlenih so roboti sicer doslej nadomestili v Južni Koreji, na Japonskem, Švedskem in v Nemčiji.

Umetna inteligenca in poklici

Dejstvo je, da tehnologija ne more popolnoma zamenjati človeškega dela, a bo umetna inteligenca spremenila tudi najbolj tradicionalne poklice. Bo direktor podjetja za svojega namestnika kmalu imenoval robota? Kateri poklici bodo z razvojem umetne inteligence izginili, kateri se bodo spremenili?

"Popolna avtomatizacija se bo zgodila samo pri petih odstotkih poklicev, a bo hkrati več kot polovico poklicev vpeljava umetne inteligence močno spremenila. Od zdravnikov do duhovnikov," pravi Daniel Susskind, strokovnjak za umetno inteligenco z Univerze Oxford.

Na širšo družbo pa bo imel v bližnji prihodnosti še večji vpliv razvoj industrijske robotike, ki že predstavlja eno tretjino svetovnega trga in se največ uporablja v avtomobilski industriji. Največ robotov imajo v operativni rabi na Japonskem, Kitajskem in v Združenih državah. V Sloveniji je razmerje 144 robotov na deset tisoč zaposlenih, kar je precej nad evropskim povprečjem.

Poleg tega smo tudi pri nas dobili tovarno industrijskih robotov, odprla jo je japonska Yaskawa. V Sloveniji Japonci razvijajo rešitve za prehod na industrijo 4.0, programsko opremo za aplikacije in robote za specifične potrebe industrije. Nova tovarna v Kočevju pokriva 80 odstotkov trenutnih potreb po industrijskih robotih Yaskawe, saj ima zmogljivost proizvodnje 10.000 robotov letno. Do leta 2023 naj bi zaposlili približno 200 ljudi.

“Mi kujemo bodočnost”

Japonsko robotsko podjetje Yaskawa in slovenski glasbeni fenomen, skupina Laibach, sta združila moči pri posebnem umetniško-industrijskem projektu “Mi kujemo bodočnost,” ki je bil lani jeseni na ogled na festivalu Speculum Artium v Trbovljah. Industrijski roboti so ob prepoznavni glasbeni spremljavi simbolizirali, kako se v našo kolektivno zavest končno vpeljuje princip neskončne repeticije vsega in vseh: “Produkcijski odnos se prilagaja ritmu in ta ritem je zvok delujočega stroja, vsi deli, vse komponente so podrejeni skupnemu cilju.”

Bi lahko Trbovlje postale prvo slovensko mesto z robotskimi občani? “Morda je to kar realno, čez nekaj let bi lahko postale prvo mesto z robotskimi občani. Trbovlje bodo morda res robotom prijazno mesto, nekaj jih bomo prav gotovo imeli,” futuristično razmišlja robotičarka in intermedijska umetnica dr. Maša Jazbec.

In realistično sklene: “Evolucija človeka poteka skupaj s tehnologijo. Roboti se bodo razvili v čisto svojo entiteto. Bodo nekakšna bitja, a nikoli ne bodo nadomestili človeka.”