Dogajanje pred 65 milijoni let je bilo usodno za Zemljo. Vprašanje, ali bi ljudje obstajali, če takratne prevlade dinozavrov ne bi ustavila 10-kilometrska skala iz vesolja, ki naj bi priletela nekam na območje današnjega Mehiškega zaliva.

Tak je uveljavljen znanstveni pogled na obdobje, ki ga je zaradi velike oddaljenosti težko preučevati (in zato obstajajo tudi drugi, še vedno mogoči scenariji, kako so veliki kuščarji šli rakom žvižgat).

Vsekakor fosilni ostanki dokazujejo, da se je razvoj nam podobnih živih bitij, sesalcev, začel še v času dinozavrov. Mišim podobna bitja so švigala tudi pod nogami velikih brontozavrov.

Boj za preživetje
Do zdaj je veljalo prepričanje, da so dinozavri s svojo prevlado zelo dušili male novince. Ti so se zato kvečjemu borili za preživetje svojega razreda vretenčarjev; in šele po domnevnem udarcu nebesnega telesa, ki je pomenil konec kopnim dinozavrom (ne pa pticam), začeli svoj vzpon.

Sodeč po raziskavi britanske Univerze v Southamptonu pa ni bilo tako. Ekipa raziskovalcev je s preučevanjem fosilnih ostankov ugotovila, da so se sesalci hitro razvijali in dosegli relativno visoko stopnjo raznovrstnosti tudi 10 do 20 milijonov let pred usodnim dogodkom. Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji Proceedings of the Royal Society B.
Kot psi veliki predniki kopitarjev
Uveljavljen, stari pogled o nerazvitosti in neraznolikosti je temeljil na dejstvu, da je lep del fosilov iz tistega obdobja izviral z malih žužkojedih živali, so zapisali v Southamptonu. Toda z leti so našli vse več zgodnjih sesalcev, med katerimi so bili tudi predniki kopitarjev, veliki kot današnji psi.

Raziskovalna skupina se je zato lotila preučevanja stotin fosilnih ostankov sesalcev, ki ležijo po muzejskih zbirkah sveta. Osredinila se je na zobe, na kočnike. Med sesalci, ki so živeli vzporedno z dinozavri, je našla "izjemno raznolike oblike zob", in iz tega sklepala, da je bila tudi njihova prehrana zelo raznolika - torej niso bili le mali žužkojedi, ampak raznolike vrste, ki so se vse bolj specializirale.

Drugi prevladujoč pogled pravi, da je "zatirane" sesalce trk meteorita osvobodil. To pomeni, da je bila njihova raznolikost pred trkom zelo nizka in se s trkom ni zmanjšala, temveč bi morala takoj po njem silovito "eksplodirati".

Trk ni bil (tako velik) loterijski zadetek
Tudi tu raziskava kaže drugače. Množično izumrtje ni bilo veliki loterijski zadetek za evolucijo sesalcev, temveč je raznolikost pred 65 milijoni let izrazito upadla. Zgodnji sesalci so tudi utrpeli težke posledice trka, pišejo v Southamptonu. Trda je predla tistim bolj specializiranim z ozko usmerjenostjo pri prehrani. Ti so množično izumirali, bolje so jo odnesli večjedi. Vsekakor je dogodek - sodeč po raziskavi - nekoliko osiromašil genetski temelj, na katerem se je ta razred živih bitij naposled razvil.

Znanstveniki tukaj ne pojasnjujejo, kaj je pripeljalo do domnevne bujne diverzifikacije sesalcev še pod dinozavri. Eden izmed raziskovalcev ugiba, da bi mogoče lahko bila povezana s pojavom cvetočih rastlin, ki bi lahko ponujale nove vire hrane; novo sadje in zrnje, ki bi prišlo prav malim kosmatežem.