Odločitev o novem sedežu centra Galileo je v rokah Evropske komisije (EK), ki ne želi razkriti, katere države kandidirajo. Slovenija in Belgija sta kandidaturi javno sporočili, informacij o preostalih treh državah pa za zdaj ni bilo mogoče pridobiti.

Varnostno-nadzorni center Galileo ni agencija Evropske unije (EU), je tehnična infrastruktura, ki igra ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti evropskega satelitsko-navigacijskega programa Galileo, vključno z njegovo regulirano javno storitvijo.

Regulirana javna storitev v okviru sistema Galileo je močno zavarovana in zakodirana storitev določanja položaja in točnega časa. Dostop do nje bodo imele samo vlade in nekateri pooblaščeni organi, na primer civilna zaščita, policija in oborožene sile.

Glavni in operativni sedež centra je v Franciji. Nadomestna lokacija je iz varnostnih razlogov v Združenem kraljestvu, konkretno v Swanwicku. Ta lokacija po neuradnih informacijah še ne deluje, trenutno zaposluje le eno osebo s polnim delovnim časom.

Seli se varnostno-nadzorno središče
Zaradi brexita in nujnosti ohranjanja kontinuitete nadomestne lokacije za program Galileo je treba nadomestni sedež varnostno-nadzornega centra preseliti z omenjene lokacije na angleškem jugu v eno od 27 članic EU-ja.

Ker to ni agencija, je tudi postopek izbire drugačen, kot je bil v primeru selitve evropskih agencij za zdravila in banke, ko so o novih sedežih odločile članice unije. Tokrat bo odločitev sprejela komisija, predvidoma januarja.

Da Slovenija kandidira za sedež varnostno-nadzornega centra Galileo, so novembra sporočili z urada vlade za komuniciranje. Pojasnili so, da ima Slovenija v lasti ustrezno nepremičnino za potrebe tega centra.

Na vladi izpostavljajo, da je sedež v izjemnem interesu države tudi zaradi cilja, da Slovenija postane polnopravna članica Evropske vesoljske agencije, še poroča Slovenska tiskovna agencija.
Konstelacija skoraj popolnjena
Prejšnji torek je raketa Ariane 5 v nebo ponesla dodatne štiri satelite Galileo, s čimer jih je v orbiti na višini 23.000 kilometrov skupno 22. Do popolnjenosti sistema tako manjka samo še ena izstrelitev, so sporočili z Evropske vesoljske agencije (Esa).
Prvotni cilj je bil 30 satelitov, a ker sta dva pristala v napačni (in neuporabni) orbiti, bo tako končni rovaš štel 26, od tega 24 delujočih ter dva rezervna.
Izstreljeni četvorček zdaj že prestaja številna preverjanja, ali vse deluje po načrtih. Trajalo bo pol leta in se končalo prej, kot bo vključen v navigacijske posle. Sam navigacijski sistem sicer deluje že eno leto, navkljub nekaj težavam z atomskimi urami.

Civilni projekt
Galileo je projekt Evropske unije oziroma - natančneje - Ese in Evropske komisije, ki v celoti financira zadnjo fazo. EU želi z Galileom doseči neodvisnost od drugih ponudnikov navigacije, če bi se iz kakršnega koli razloga odločili zapreti ali omejiti uporabo lastnih sistemov. Pet milijard evrov vredni Galileo naj bi bil tudi precej natančnejši od konkurence. Namesto nekajmetrske natančnosti naj bi se ta merila v centimetrih.

V osnovni različici bo dostopen vsem, v natančni pa plačnikom. S tem si je EU nakopal nezadovoljstvo ZDA. Američane je namreč skrbelo, da bi lahko sovražne oborožene sile Galileo uporabljale v spopadih proti njim. Nazadnje so dosegli kompromisne rešitve in danes je Galileo tudi interoperabilen z ameriškim GPS-om.

Več tekmecev
Za glavno vlogo visoko v orbiti poleg Galilea tekmujejo tri entitete. Že med hladno vojno so jo z GPS-om, ki je zagotovil satelitski navigacijski sistem za celotno Zemljo tako vojaštvu kot civilni družbi, prevzele ZDA. Sovjetska zveza, danes Rusija, je sledila z GLONASS-om, ki pa danes še pokašljuje zaradi šibkega financiranja v 90. letih, ko je največjo državo na svetu zadela kriza. Z lastnim se lahko pohvalijo tudi Kitajci (Compass). Ti so sicer sprva vlagali v Galileo, a se nato umaknili, kar je privedlo do nesoglasij z EU-jem. Space.com poroča, da jih je pravzaprav Evropska komisija odrinila stran, ne da bi vrnila denarni vložek.