V torek ob 5.48 po našem času je ruska raketa Sojuz z izstrelišča v Francoski Gvajani v vesolje ponesla satelita Galileo 13 in 14, so sporočili z Evropske vesoljske agencije (Esa). Že sedma izstrelitev v okviru programa je šla po načrtu: prve tri stopnje rakete so tovor pripeljale v nižjo orbito okoli Zemlje, v srednjo orbito na nadmorski višini 23.522 kilometrov pa jih je pognala zadnja stopnja Fregat tri ure in 48 minut po izstrelitvi.

V prihodnjih dneh sledijo drobni popravki, ki bodo satelita ugnezdili v končno, delovno orbito, pa še kup preizkusov pravilnosti delovanja. Polnoopravilni floti naj bi se par pridružil konec leta.

Generalni direktor Ese Johann-Dietrich Wörner je ocenil, da je evropska vesoljska industrija na tej točki dosegla visoko zmogljivost in stabilno proizvodnjo novih satelitov, zato se bodo prihodnje izstrelitve nadaljevale po načrtu.

Pravzaprav pospešeno. To je namreč zadnja izstrelitev na Sojuzu. Naslednja, novembra letos, bo na predelani evropski raketi Ariane 5 ES s podvojeno kapaciteto. V orbito bo ponesla štiri, ne le dva Galilea.
Dva neuporabna satelita
Dva Galilea v orbiti sta sicer neuporabna. Raziskava podjetja Arianespace je pokazala, da za predlansko ponesrečeno izstrelitev ni bilo krivo Sojuzovo programje, kot so sprva mislili, temveč Fregat. Natančneje, začasno zaustavljen pretok pogonske kemikalije hidrazin zaradi zamrznitve.

Civilni projekt
Galileo je projekt Evropske unije oziroma natančneje, Ese in Evropske komisije, ki v celoti financira zadnjo fazo. Končni cilj so 30 delujočih satelitov v orbiti, od tega 24 dejavnih in šest v rezervi; polna opravilnost postaj na Zemlji in delujoč navigacijski sistem EGNOS. EU želi z Galileom doseči neodvisnost od drugih ponudnikov navigacije, če bi se iz kakršnega koli razloga odločili zapreti ali omejiti uporabo lastnih sistemov. Pet milijard evrov vredni Galileo naj bi bil tudi precej natančnejši od konkurence. Namesto nekajmetrske natančnosti naj bi se ta merila v centimetrih.

V osnovni različici bo dostopen vsem, v polnonatančni pa plačnikom. S tem si je EU nakopal nezadovoljstvo ZDA. Američane je namreč skrbelo, da bi lahko sovražne oborožene sile Galileo uporabljale v spopadih proti njim. Nazadnje so dosegli kompromisne rešitve in danes je Galileo tudi interoperabilen z ameriškim GPS-om.

Več tekmecev
Za glavno vlogo visoko v orbiti poleg Galilea tekmujejo tri entitete. Že med hladno vojno so jo z GPS, ki je zagotovil satelitski navigacijski sistem za celotno Zemljo tako vojaštvu kot civilni družbi, prevzele ZDA. Sovjetska zveza, danes Rusija, je sledila z GLONASS-om, ki pa danes še pokašljuje zaradi šibkega financiranja v 90. letih, ko je največjo državo na svetu zadela kriza. Z lastnim se lahko pohvalijo tudi Kitajci (Compass). Ti so sicer sprva vlagali v Galileo, a se nato umaknili, kar je privedlo do nesoglasij z EU-jem. Space.com poroča, da jih je pravzaprav Evropska komisija odrinila stran, ne da bi vrnila denarni vložek.
Galileo naj bi začel delovati leta 2017.

Video: Posnetek izstrelitve