Slovenija je tik pred vrati Evropske vesoljske agencije, a se kar ne more odločiti, ali bi vstopila ali ne. Petletno obdobje statusa sodelujoče države se izteka in v skladu s sporazumom bi vlada morala svoje novo stališče sporočiti že lani. Tudi zaradi politične nestabilnosti in pogostih menjav tako vlad kot ministrov se to ni zgodilo.

Podaljšani rok, v katerem naj bi slovenski predstavniki tej mednarodni organizaciji sporočili, kaj želijo, bo kmalu mimo.

Pogodba o sodelovanju in razvoju se sicer izteče 29. novembra, a v igri so mehanizmi, ki se morajo sprožiti, ti pa zahtevajo svoj čas. Oktobra bo seja sveta Ese, kjer bodo obravnavali prošnje držav za polnopravno članstvo, Slovenija bi morala svojo odločitev podati najpozneje tri mesece prej. Ta rok se tako izteče 16. julija, ko bodo v Slovenijo prišli predstavniki organizacije in povprašali za dokončno odločitev.

A kot kaže, vlada Mira Cerarja tega vprašanja ne namerava tako hitro obravnavati. Kot so sporočili z vladnega urada za komuniciranje, bo izvršna veja oblasti v vprašanje zagrizla ob pripravi proračuna za leto 2016, to pa bo "predvidoma v naslednjih dveh mesecih". V tem primeru bo rok zamujen.

Če ne zaprosi za polno članstvo, se lahko odloči za pridruženo članstvo ali pa podaljšanje petletnega obdobja sodelovanja. To pomeni omejene finančne obveznosti in sodelovanje s pariško organizacijo, ki v tem času pomaga razvijati lokalne kapacitete vesoljske industrije. Izteklo bi se po letu 2020, ko bi Slovenija spet lahko zaprosila za polno članstvo.

Parlamentarne stranke smo povprašali za mnenja, ali naj se Slovenija odloči za ali proti vstopu.

Koalicijske stranke za
Največja koalicijska stranka SMC je izrazila podporo, z razlogom, da polno članstvo nadgrajuje razvojne možnosti tako v gospodarstvu kot v znanosti. Poudarili pa so, da je odločitev v rokah vlade, kakor tudi razrešitev konkretnih vprašanj, kot je tisto o denarju za članarino.

Ministri, tudi če so člani stranke ali iz njene kvote, so svoja entiteta, ki se lahko odloča po svoji vesti in ubere tudi drugačno pot.

V SD-ju so bili nekoliko previdnejši. Pred dokončno odločitvijo želijo videti analize vseh pristojnih ministrstev. Če bodo ti dokumenti kazali, da bodo koristi višje od vložka članarine, pozitivni vplivi pa obsegli tako podjetja kot ljudi, bodo vstop podprli.

DeSUS je odgovore napovedal, a do objave članka še niso prispeli.

Je pa vir blizu ene vladnih strank izrazil stališče, da bi kazalo o prispevkih za članarino povprašati tudi gospodarstvo. Če je podjetjem vstop države v interesu in če bodo lahko iz tega dobila kopico poslov, potem bi se lahko država nanje obrnila za skupni nastop.

Tudi v opoziciji so kazali naklonjenost vstopu ob opozorilih na morebitne pasti.

Opozicijske stranke za
ZaAB od vlade pričakuje, da bo opravila še tretji korak in zaprosila za polnopravno članstvo. A v Zavezništvu ob tem poudarjajo, da tak korak pomeni tako priložnost kot odgovornost. Navedli so dva primera. Prvi je primer nanosatelita TRISAT, ki se razvija na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, in sicer za Esine programe opazovanja zemeljskega površja. Na drugi strani pa imamo Kulturno središče vesoljskih tehnologij, "a po komaj treh letih delovanja ne vemo točno, kaj bi z njim", so sporočili iz stranke.

"Sodelovanje z Eso lahko pripomore k spodbujanju razvoja na področju znanosti, industrije in tudi kulture, a je vse odvisno od tega, ali bo Slovenija članstvo zmogla in znala izkoristiti," je stališče ZaAB-ja.

Brez trdega dela ministrstev ne bo šlo, so zapisali v NSi-ju, kjer polno članstvo podpirajo. Zagotoviti bo namreč treba čim več priložnosti za slovensko gospodarstvo. Na področju raziskovanja in miroljubne uporabe vesolja je v Sloveniji razmeroma živahno. Slovenska podjetja ter raziskovalci lahko pustijo svoj odtis, ocenjuje opozicijska stranka.

Kot primer dobre prakse so izpostavili Galileo, ki je strateški projekt Evropske unije. Z njim namerava Evropa ohraniti neodvisnost na področju satelitske navigacije. "Ker je Slovenija v času svojega predsedovanja Svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2008 namenjala največjo možno pozornost in politično podporo programu Galileo, je podpora Nove Slovenije za polno članstvo logična," so zapisali.

Mimogrede, eden izmed satelitov sistema Galileo je poimenovan po učenki ene izmed ljubljanskih osnovnih šol, Tari.

ZL meni, da je treba okvir sodelovanja razširiti v smer polnega članstva. To pa je ob članarini smiselno pod pogojem, da se bodo nove tehnologije in znanja aplicirala v praksi, predvsem za spodbujanje gospodarskega, industrijskega in družbenega razvoja Slovenije, so zapisali v odzivu.

SDS na vprašanja ni odgovoril.

Gospodarstvo za
Stališče gospodarstva je nedvoumno: članstvo bi prineslo mnogotere pozitivne učinke. Deset zainteresiranih podjetij je pripravilo lastno analizo, ki je do vstopa izrazito pozitivno naravnana.

V podjetju SkyLabs, ki se ukvarja z razvojem tehnologij za satelite, so nad stališčem vira blizu vlade začudeni. V Evropi se namreč še ni zgodilo, da bi za državno članarino denar dajalo tudi gospodarstvo neposredno (posredno ga tako ali tako soprispeva z davki).

"V vseh preostalih državah članicah sicer to ni praksa, se je pa slovenska industrija na tem področju najverjetneje pripravljena pogovarjati," so kljub temu izrazili pripravljenost na pogajanja.

"Zavedati se je treba, da Slovenija v Esi potrebuje dobrega predstavnika z izjemnimi pogajalskimi sposobnostmi. Tukaj bi lahko industrija hitro našla rešitev. Tako bi ministrstvo imelo podporo industrije za lažje branjenje interesov Slovenije in možnost udeležbe na sestankih Ese, prav tako bi se najverjetneje našla tudi skupna pot pri opcijskih programih," je za MMC povedal direktor SkyLabsa, Tomaž Rotovnik.

Opozoril je na domnevno nedejavnost Slovenije pri Esi. Čez nekaj dni, 24. junija, bo v Španiji obširen sestanek organizacije, kjer bi morali doreči tudi obisk predstavnikov Ese v Ljubljani. "Najverjetneje bo zopet manjkala Slovenija," je bil kritičen Rotovnik.

Izpostavil je še, da medtem sosednja Hrvaška "pospešeno vodi dejavnosti za vstop v članstvo", in bo skupaj z Malto, ki je prav tako država opazovalka, v Španiji seveda prisotna. V polnopravno članstvo je letos vstopila Madžarska.

Vlado je pozval, naj se čim prej izreče. Če ni denarja za članstvo, naj vsaj to javno pove, da ne bodo predstavniki Ese naslednji mesec zastonj prišli k nam, je sklenil.

Zapleta se pri denarju
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je pred meseci vladi predlagalo vstop, pri čemer bi 2-milijonski letni strošek nosilo samo. Dodatna sredstva bi zagotovilo ministrstvo za finance. Nov predlog predvideva delitev bremena na štiri ministrstva, ki bi vsako prispevalo po 500.000 evrov. Zunanje, okoljsko in infrastrukturno ministrstvo se s tem niso strinjali.

Gospodarsko ministrstvo je tudi že pripravilo analizo posledic sodelovanja. Kot je pred mesecem za MMC pojasnila generalna direktorica direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo Sabina Koleša, lahko Slovenija pričakuje dvakratni multiplikator, kar pomeni, da bi se lahko ob dvomilijonskem vložku nazaj v državo vrnili štirje milijoni evrov. Poudarek je na "naj bi", saj morajo podjetja nato uspešno kandidirati na razpisih. A izkušnje iz tujine kažejo na pozitiven scenarij. Nekatere majhne države dosegajo celo sedemkratnik vplačila, povprečje pa je pri trikratniku.

Prispevki skozi evropski proračun
V štiri milijarde evrov velik proračun Ese 900 milijonov evrov prispeva tudi Evropska unija. Na ta način Slovenija že danes plačuje dva milijona evrov letno Esi skozi evropski proračun, a tega denarja neposredno ne more uporabiti skozi status sodelujoče članice.
Desetletna pot
Slovenija je svoj podpis za sporazum o sodelovanju, prvi od treh korakov, podala leta 2008 pod prvo vlado Janeza Janše. Status sodelujoče države je dobila leta 2010 pod vlado Boruta Pahorja. Če se bo država odločila za zaprosilo o polnem članstvu, sledijo predvidoma enoletna pogajanja, kjer bo določen tudi točen znesek članarine. Dva milijona evrov je za zdaj predvidevanje. Izid teh pogajanj bo z ratifikacijo moral potrditi (ali ne) slovenski parlament.

Esa ni organizacija Evropske unije, a z njo tesno sodeluje. Članstvo je načeloma omejeno na evropske države. Ustanovljena je bila leta 1975 z združitvijo dveh evropskih vesoljskih programov ELDO in ESRO. Poteza je bila namenjena povečanju sodelovanja z Naso in drugimi agencijami po svetu. Poleg omenjenega Galilea je trenutno najodmevnejši njen podvig "lovca na komete", sonde Rosetta, ter pristajalnika Philae, ki se je pred dnevi prebudil iz hibernacije. Johann-Dietrich Wörner, ki bo mandat generalnega direktorja Ese nastopil čez dva tedna, pa je med svoje načrte uvrstil tudi gradnjo kolonije na oddaljeni strani Meseca.