Na Nasi so neizogibni konec že večkrat preprečili in misijo nekoliko podaljšali, a kljub temu je april poslednji mesec za Messenger. V torek so operaterji v Laboratoriju uporabne fizike (Applied Physics Laboratory) na Univerzi Johnsa Hopkinsa izvedli predzadnji popravek orbite. Sonda je z njim minimalno oddaljenost od površja zvišala z 18 kilometrov na 29. Potisnega goriva je ostalo le še za en takšen manever. Običajnega hidrazina je sicer že zdavnaj zmanjkalo, zato so na Nasi uporabili stisnjen helij, namenjen vzdrževanju posode za gorivo pod pritiskom. Gre za prvo tovrstno rabo.

24. aprila bo Messenger (MErcury Surface, Space ENvironment, GEochemistry, and Ranging) ostal brez vsega in se sili težnosti ne bo več mogel upirati.

V kamnita tla prvega planeta od Sonca se bo zaletel pri več kot 14.000 kilometrih na uro, so sporočili z Nase. Dogodka z Zemlje ne bo mogoče opazovati, ker se bo zgodil na tisti strani planeta, ki gleda stran od nas. Messenger bo svojo pot končal predvidoma 30. aprila.

Neznani sosed
Merkur je Soncu najbližji planet. Obkroži ga v 88 dneh. Z Zemlje je viden v jutranjem in večernem mraku. Gre za kamnit planet z železnim jedrom, ki ustvarja magnetno polje. Njegovo površje je prepredeno s kraterji, satelitov in gostejše atmosfere pa nima. Površinske temperature na planetu se gibljejo med –180 in 430 stopinjami Celzija.

Pred Messengerjem je Merkur doživljal skoraj štiri desetletja tišine in bil bližini navkljub eden najslabše raziskanih planetov notranjega Osončja. "Čeprav je Merkur eden najbližjih Zemljinih sosedov, je bilo, ko smo sondo odpravili na pot, o njem znanega presenetljivo malo. Messenger je stopnjo poznavanja dvignil na raven drugih planetov. Seveda pa z novim znanjem odpiramo le še več novih vprašanj, zato imamo kopico razlogov za nove odprave," je Sean Solomon iz Messengerjeve ekipe že napovedal nov podvig. Z zadovoljstvom je tudi ugotovil, da so vsi instrumenti, ki so jih izbrali in razvili pred več kot 20 leti, opravili svoje delo.
Marinerjevi obleti
Prva in dolgo časa zadnja Merkurjeva sonda je bil Mariner 10 leta 1973. Ta je opravil nekaj obletov Merkurja, pa tudi Venere, in fotografiral 40 odstotkov površja. Zdaj z uničeno elektroniko najbrž kroži okoli Sonca. Za Marinerjem je Merkur dolgo ostal neobiskan. Med razlogi za neaktivnost pri raziskovanju prvega kamna od Sonca so bile cena (potrebovali bi težko nosilno raketo) in težave zaradi vpliva zvezde. Sončeva gravitacija je tam tako močna, da je utirjenje v Merkurjevo orbito zelo zahtevno. Sondo, ki bi se Merkurju približevala z Zemljine strani, bi Sončeva težnost namreč precej pospešila in bi planet obletela prehitro.

Zapleteno in dolgo potovanje
Tako so za Messenger, ki je svojo pot začel avgusta leta 2004, naračunali zapleteno in dolgo pot z več zaporednimi obleti tako Zemlje in Venere kot Merkurja, da se je naposled 2011 relativno poceni in z nizko porabo potisnih kemikalij utiril v orbito. To se je zgodilo 36 let po zadnjem obletu Marinerja 10. Istega leta je poskrbel za prve posnetke do tedaj vedno skrite strani planeta.

"Prvič v zgodovini smo oboroženi s pravim znanjem o Merkurju, ki kaže, kako navdušujoč je ta planet in kako raznoliko je naše osončje," je izjavil John Grunsfeld, Nasin administrator za znanost. "Messenger je več kot le uspešna odprava. Njen konec je šele začetek dolgega znanstvenega popotovanja, saj bo treba množico zbranih podatkov temeljito analizirati."
Nasa je v bistvu načrtovala, da bo sonda po 6,5-letnem potovanju okoli Merkurja krožila le eno zemeljsko leto. A ker so vsi znanstveni instrumenti tudi leta 2012 ostali v dobrem stanju skupaj z dovoljšnjo zalogo goriva, je država agenciji dvakrat odobrila podaljšanji.

Voda in organske spojine
Tako so še istega leta odkrili, da je na Merkurju kljub bližini Sonca veliko zmrznjene vode, pa tudi organskih snovi. Voda je skrita v velikih, večno zasenčenih polarnih kraterjih. Če bi taisti led razmazali na površini Avstrije, bi bil ledeni oklep debel tri kilometre. Znanstveniki so se ob tem začeli ukvarjati z vprašanjem, kako so se notranji planeti Osončja (vključno z Zemljo) dokopali do svoje vode in kemičnih spojin, ki omogočajo življenje. Temna ogljična plast, ki prekriva Merkurjev led, podpira teorijo, da so te spojine prišle z zunanjega dela Osončja s padlimi asteroidi in kometi.

Messenger je na znanstvenem področju med drugim našel dokaze za preteklo ognjeniško delovanje planeta in za jedro iz tekočega železa. Zaradi hlajenja se je planet skrčil za 1,5 kilometra.
Z Messengerjem je prišlo tudi nekaj tehnoloških prebojev, med drugim poseben senčnik iz keramične tkanine za zaščito pred Sončevo vročino. Izpostavljena stran senčnika je redno segreta na več kot 300 stopinj Celzija, medtem ko instrumenti za njim delujejo pri sobni temperaturi 20 stopinj Celzija in se upirajo močnemu sevanju, ki se odbija s planetovega površja.

Načrti za prihodnost
Naslednjo odpravo k Merkurju skupaj načrtujeta Esa in japonska agencija Jaxa. BepiColombo bo sestavljen iz dveh sond. Izstrelitev je načrtovana za januar 2017.

Medtem v istem ameriškem laboratoriju (APL) skupaj z Naso razvijajo sondo, ki bo poletela bliže Soncu kot katera koli prej – Solar Probe Plus. Ta naj bi poletela poleti 2018.
Video (le v angleščini): Nasa predstavi desetletje delovanja Messengerja.

Video 2: Kompilacija posnetkov Merkurja