Načelo internetne nevtralnosti, eno izmed temeljev sodobne spletne ureditve, poenostavljeno pomeni, da so vse potujoče informacije enakovredne. Ponudniki medmrežja ter upravljavci infrastrukture ne smejo nobenemu svežnju podatkov dati prednosti ne glede na to, kdo ga pošilja in kdo prejema. Povsem hipotetičen primer: Telekom Slovenije ne sme poskrbeti, da spletna stran enega medija nalaga hitreje kot neka druga. Načelo je v preteklem letu dvignilo precej prahu, ko je Evropski parlament potrjeval telekomunikacijski sveženj. Ta je za zagovornike prva dejanska opredelitev načela v pravu, za nasprotnike razvrednotenje.

Zapletlo se je pri kaznovanju
Slovenija je bila ena redkih držav, ki je nevtralnost še pred tem opredelila v zakonodaji, pa čeprav se je ob sveži odločitvi sodne veje oblasti izkazalo, da ne dovolj jasno. Upravno sodišče je namreč razveljavilo eno izmed odločb Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), pravzaprav kazen za Telekom Slovenije in Simobil, ker naj bi nudila domnevno prepovedane storitve po ničelni tarifi. Domnevno zato, ker prepoved v zakonodaji očitno ni zares opredeljena. Storitve po ničelni tarifi so denimo tiste, ki uporabniku ne porabljajo podatkov, medtem ko jih konkurenčne storitve trošijo. Primer: teleoperater pretok filmov pri enem ponudniku šteje v porabo, pri drugem ne, zato drugi težje konkurira.

Takšne dileme bi morda razrešil seznam natančnih pravil glede nevtralnosti medmrežja, ki jih bo do konca poletja pripravila agencija Evropske unije, Berec.

Prepoved ničelne tarife izpadla
Ministrstvo za javno upravo se je odločilo, da bo šlo v spreminjanje ureditve še prej, kot Berec objavi svoj seznam. V javno razpravo je poslalo obsežen osnutek sprememb zakona o elektronskih komunikacijah. Med njimi je tudi nekaj sprememb 203. člena zdaj veljavnega zakona, ki govori prav o nevtralnosti medmrežja. Peti odstavek člena, ki ga je AKOS uporabil za kaznovanje teleoperaterjev (in ki pravno očitno ni dovolj jasen), ne bo spremenjen ali bolj jasno napisan, temveč ga je ministrstvo črtalo, s tem pa odpravilo varovalko pred ničelno tarifo.

Na ministrstvu so za MMC pojasnili, da so odstavek črtali prav zaradi sprejete in uveljavljene evropske telekomunikacijske uredbe. "Do zdaj smo imeli zaščito nevtralnosti interneta celovito urejeno v 203. členu zakona. Po uveljavitvi uredbe TMS pa moramo ureditev v zakonu prilagoditi oziroma razlagati v skladu z uredbo, zaradi česar smo črtali dozdajšnji alineji izjem od načela nevtralnosti," so zapisali.

Prav tako zaradi evropske zakonodaje so dopolnili tretji člen, ki se bo po novem glasil: "Operaterji omrežij in izvajalci storitev dostopa do interneta si kar najbolj prizadevajo za ohranitev odprtega in nevtralnega značaja interneta, s tem da ne smejo omejevati, zadrževati ali upočasnjevati internetnega prometa na ravni posameznih storitev ali aplikacij, jih neenako obravnavati ali izvajati ukrepov za njihovo razvrednotenje, razen v primeru, ko tako določa neposredno uporabljiva zakonodaja, ter v primeru [sledijo naštete izjeme, op. a.]".

Proti otroški pornografiji
Do zdaj so lahko operaterji omrežij in ponudniki spletnega dostopa strani blokirali ali omejevali promet samo na podlagi odredbe sodišča ali v primeru izrednih razmer. Poudarek je na tem, da je imela sodna veja oblasti svoj glas in nadzor. Potreben je bil pravni akt sodišča in mogoča je bila tudi pritožba, zato ker je blokada spletne strani velik poseg v svobodo govora, do svobodne gospodarske pobude, ne nazadnje do obveščenosti. Urad za nadzor nad prirejanjem iger na srečo je pred leti sprva blokiral nekatere spletne stavnice mimo sodstva, a na koncu je bil prisiljen pridobiti odredbe. Tudi praksa Sodišča Evropske unije kaže v smer potrebnosti takšnega ravnovesja med oblastmi. Sodišče EU-ja je leta 2014 odločilo, da lahko ponudniki interneta blokirajo spletne strani s piratsko vsebino, a le s sodno odredbo in na "razumen način", ki spoštuje pravice uporabnikov, ponudnikov internetnih storitev in ponudnikov vsebin.
Ministrstvo gre v drugo smer. V osnutek zakona je zapisalo, da se lahko tudi brez odredbe blokirajo spletne domene z otroško pornografijo, ki so na Interpolovem seznamu IWOL. Ta seznam naj bi vseboval najhujše primere (Internet Worst-of List oz. Seznam najslabših na medmrežju) strani, ki vsebujejo posnetke in podobe otroške pornografije oz. po policijski terminologiji spolnega izkoriščanja otrok. Če bo osnutek zakona sprejet v takšni obliki, bodo slovenski ponudniki medmrežja torej imeli zakonsko podlago za blokirado vseh strani, ki so na tem seznamu.

"Pri IWOL-u gre za seznam spletnih domen, skrbno sestavljen skladno z izsledki obširnih kriminalističnih preiskav s področja kriminalitete spolnih zlorab otrok po svetu. Pred vsako uvrstitvijo domene na seznam se izvede predhoden skrben vsebinski pregled, ki je dodatna varovalka v izogib morebitni neupravičeni/zmotni vključitvi domene na seznam," pojasnjuje ministrstvo za javno upravo.
Poudarja tudi, da ponudniki s tem ne bodo postali čuvarji oz. policaji spletnega prometa (čemur se ponudniki globalno že dalj časa upirajo), saj zunaj IWOL-ovega seznama ne bodo mogli posegati. Zgolj avtomatizirano in tehnično bodo izvajali blokado naslovov, poslanih z Interpola.

Celotna domena, ne le stran
Spletna domena je celoten sistem pod nekim naslovom, denimo vse, kar spada pod www.nekinaslov.com. Lahko ga uporabi zgolj lastnik, lahko pa na njem gostuje veliko ljudi, denimo uporabniki nekega spletišča ali oblačne storitve. Če se zgolj na neki spletni strani, npr. www.nekinaslov.com/posameznastran.html, znajde sporna vsebina, lista IWOL zajame celotno domeno. "Blokado spletnih domen je glede na namen, ki je v močnem javnem interesu, mogoče izvesti na samodejen tehnični način, pri katerem je za seznam blokiranih domen odgovoren Interpol, operaterji omrežij in ponudniki dostopa do interneta pa pri presoji spletnih vsebin nimajo nikakršne vloge. Nasprotno pa bi bila blokada na ravni spletnih strani s tehničnega in operativnega vidika izjemno zahtevna, neučinkovita in bi odprla vrsto dodatnih pomislekov in problemov," so nam pojasnili.

Učinkovitost in kolateralna škoda
Ministrstvo smo povprašali, ali vzroki in cilji te spremembe upravičujejo uporabljena sredstva. "Pri predlagani zakonski ureditvi smo ocenili, da javni interes uporabe sistema IWOL v okviru čim bolj učinkovitega boja proti kriminaliteti spolnih zlorab otrok prevlada nad javnim interesom zaščite nevtralnosti interneta," so odgovorili in dodali, da strogo v teh okvirjih in ob "najvišjih možnih varovalih". Ob priznanju, da možnosti pritožbe ni, ker tudi sodišče o tem ne odloča, so dodali, da se lahko lastnik blokirane domene pritoži - na Interpol.

Ravno vprašanje učinkovitosti je na tej točki zelo pomembno. Učinkovit ukrep je namreč precej bolj smiseln, ko odločevalec tehta, ali njegove koristi odtehtajo morebitne negativne stranske učinke.

Spolna zloraba otrok in otroška pornografija sta eni družbeno najbolj zavržnih dejanj, katerih (prepoznani in obsojeni) storilci poleg pravne ostre kazni dobijo tudi družbeno stigmo. Zato se ponudniki in uporabniki otroške pornografije večinoma zelo trudijo, da ostanejo nezaznani in da svoje početje čim bolj skrijejo. Blokada spletnih domen je s tega vidika vprašljive učinkovitosti. Povpraševalci in ponudniki tega materiala bodo namreč uporabili temni splet, si datoteke delili znotraj svojih skupnosti, koristili omrežje TOR ali obvode prek drugih DNS-strežnikov. Ne nazadnje lahko blokirano spletno domeno zelo hitro registrirajo drugje. Alternativ je veliko.
Ministrstvo pritrjuje, da blokiranje samo po sebi ni učinkovit ukrep, a poudarja, da je lahko del širše verige boja proti tovrstni kriminaliteti.

Drugi načini boja proti kriminaliteti
Organi pregona imajo na voljo kup drugih orodij. Policija lahko domnevne storilce izsledi, zbere dokaze in jih pošlje pred sodišče, strežnike pa zaseže. Lastnike spletnih domen s sporno vsebino lahko tudi opozorijo in pozovejo, naj jo odstranijo. To je prav prek Interpola mogoče tudi v sodelovanju s policijami tujih držav. In ne nazadnje, državni organi lahko pridobijo odredbo sodišča, naj operater stran blokira.

Odzivi opozarjajo na odpiranje vrat cenzuri
Ravno to poudarjajo na tehnološkem portalu SloTech. Avtor navaja, da so obvodi takšne blokade zgolj trivialne zahtevnosti in da blokiranje IWOL seznama "ne bo praktično nič prispevalo k zaščiti slovenskih (ali tujih) otrok. Bo pa dalo vtis, da je Slovenija na tem področju nekaj naredila". "Če bi slovensko policijo oz. Interpol dejansko skrbelo za otroke na takšnih fotografijah, se torej ne bi ukvarjala z neučinkovitim blokiranjem, ampak bi energijo raje usmerila v odstranitev teh strani s spleta oziroma z iskanjem kolovodij, ki stojijo za njimi," dodajajo na tehnološkem portalu.
Še bolj jih skrbi, da lahko poteza postane precedens, priprtje vrat v smeri dolgoročno vse večje cenzure interneta. Če lahko brez sodne odredbe blokirajo takšne strani, zakaj ne še preostale pornografije (Velika Britanija se je denimo spravila nad nekatere zvrsti, kot je npr. ženska ejakuacija), pa kritike religij, ideologij itd.? V isti smeri razmišlja Delov tehnološki poročevalec Matjaž Ropret. Po njegovem mnenju novela "odpira vrata cenzuri interneta", saj se bodo zakonodajalci ob vsakem spreminjanju načela nevtralnosti soočili z dilemo, ali morda dodati še kakšne nove izjeme.

"Hitro bi se lahko pojavil še kdo, mogoče prej omenjeni regulator iger na srečo, ali pa tudi kakšen dušebrižnik, ki bi začel lobirati, naj med izjeme uvrstijo še kaj. Mogoče stavnice, mogoče trgovine prepovedanih substanc, mogoče klasično pornografijo, mogoče piratske datoteke. Ali pa kar vse po vrsti. Ko se nevtralnost interneta enkrat razrahlja, je ni več," je zapisal Ropret na svojem blogu.
Ministrstvo: Le strogo določene vsebine
Toda na ministrstvu poudarjajo, da ravno dozdajšnje metode boja proti otroški pornografiji niso dovolj učinkovite, zato je dobro, če se ji doda še ta ukrep. "Vsi dosedanji ukrepi in pristopi ostajajo, pri čemer pa pristojni organi ocenjujejo, da so dosedanji mehanizmi ukrepanja na medmrežju odločno premalo učinkoviti, zato si prizadevajo za celovitejše in učinkovitejše ukrepanje," sporoča ministrstvo za javno upravo in še poudarja, da "le v teh strogo določenih vsebinah in ob najvišjih možnih varovalih, ki preprečujejo morebitne zlorabe zunaj osnovnega namena".

Lažje širjenje širokih pipic
Lep del novele se posveča implementaciji direktive o zmanjševanju stroškov gradnje širokopasovnih internetnih priključkov. Tako bodo morali postavljalci infrastrukture po naseljih in večstanovanjskih stavbah računati in pripraviti vse potrebno za primer, če bi si še kakšen drugi tamkajšnji prebivalec želel naročiti. S tem naj bi se dolgoročno zmanjšali stroški in olajšalo širjenje širokopasovne povezave.

Osnutek je v javni razpravi do 15. septembra in do takrat lahko zainteresirana javnost pošlje svoje pripombe na akt. Do uveljavitve je sicer še dolga pot, saj mora biti potrjen na vladi, v DZ-ju in objavljen v uradnem listu.