Njegovo zanimanje za omenjeno mesto je bila ena najbolj varovanih skrivnosti v britanski politiki, a zdaj je postalo uradno, kar se je po Evropi šepetalo že dolgo: nekdanji britanski premier želi prvi prevzeti funkcijo predsednika Evropskega sveta.

In kakšen je bil odziv Blairovega tabora, ki je trenutno v Jeruzalemu, kjer Blair opravlja funkcijo mirovnega posrednika za Bližnji vzhod? "Nič se ni spremenilo. Mesto sploh še ne obstaja, tako ni mogoče biti kandidat zanj," je dejal njegov tiskovni predstavnik Matthew Boyle.

Lizbonska pogodba še ni ratificirana povsod
Kot že rečeno, funkcijo predsednika Evropskega sveta uvaja Lizbonska pogodba, ki je še vedno v porodnih krčih, saj je niso še potrdile vse države članice. 2. oktobra bodo o njej na referendumu znova odločali Irci, postopek ratifikacije pa ni dokončan še v Nemčiji, na Poljskem in Češkem. Če bi šlo (za Blaira ali kakšnega drugega kandidata) vse kot po maslu, to pomeni, da bi vse države dokončale ratifikacijski postopek, bi po oktobru evropski voditelji na vrhu v oktobru odločili, kdo bo prvi predsednik. Lizbonska pogodba predvideva, da bo predsednik funkcijo opravljal najmanj 30 mesecev in največ 5 let. Kinnockova je prepričana, da je Blair odličen kandidat. "Blair je za številne prava oseba, saj ima dovolj močen značaj."

Toda nad Blairom niso vsi navdušeni. Švedski premier Fredrik Reinfeldt, ki je v začetku meseca prevzel predsedovanje Svetu EU-ja, je znan kot odkrit nasprotnik "predsednika Blaira." Podobno velja tudi za španskega premierja Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera, ki bo vodenje EU-ja prevzel za Reinfeldtom, in tudi nemška kanclerka Angela Merkel naj ne bi bila navdušena nad njim. Pričakovati je, da bo Merklova želela dogovor s Francijo glede kandidata, je pa res, da je Blair lani "omehčal" srce francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, vendar številni dvomijo, da bo Blair dejansko postal prvi predsednik Evropskega sveta. Ob tem se poraja še pomislek, kako bodo voditelji gledali na to, da bi bil Blair prvi med enakimi.

Lizbonska pogodba določa uvedbo funkcije predsednika Evropskega sveta, ki bo po novem imel stalno mesto z dveinpolletnim mandatom in bo lahko enkrat obnovljen - to bo omogočilo večjo skladnost pri pripravi in neprekinjenost dela. Predsednika bo izvolil Evropski svet s kvalificirano večino in njegova funkcija bo nezdružljiva s katero koli drugo državno funkcijo. Predsednik Evropskega sveta bo vodil njegovo delovanje in predstavljal EU na mednarodnem prizorišču. Skrbel bo za pripravo in nemoten potek njegovega dela, si prizadeval za povezanost in soglasje ter Evropskemu parlamentu po vsakem zasedanju predložil poročilo, piše na strani EU-ja.