Prav z omenjeno IMF-ovo analizo grška levičarska vlada utemeljuje svoj poziv volivcem, da v nedeljo na referendumu obkrožijo "proti" pogojem mednarodnih upnikov.

V četrtek v Washingtonu objavljeni dokumenti navajajo, da grške javne finance ne bodo vzdržne brez zajetnega odpisa dolgov evropskih partneric. Mednarodni denarni sklad (IMF) ugotavlja tudi, da bo Grčija v naslednjih treh letih potrebovala še najmanj 50 milijard evrov dodatne pomoči, da bi se obdržala nad vodo.

V dokumentih je tudi jasno razviden spor med Brusljem in ameriškim IMF-om, kar se tiče pristopanja h grški krizi, ki že mesece brbota za zaprtimi vrati evropskih in ameriških institucij.
Cipras: Dokumenti upravičujejo naš poziv
Grški premier Aleksis Cipras je omenjeni dokument izkoristil tudi v petkovem televizijskem nagovoru volivcem, v katerem jih je pozval, naj zavrnejo pogoje mednarodnih posojilodajalcev, ki pa so jih zaradi razpisa referenduma ti tako ali tako že umaknili z mize. "Včeraj se je zgodil dogodek izjemne politične pomembnosti - IMF je objavil poročilo o grškem gospodarstvu, ki je za grško vlado izjemna zmaga, saj potrjuje očitno - da grški dolg ni vzdržen," je dejal Cipras.

Ni pa jasno, ali bodo udarni IMF-ovi dokumenti vplivali na izid referenduma, s katerim je na kocki grška prihodnost v evroobmočju. Po zadnji javnomnenjski raziskavi so volivci skoraj enakomerno razdeljeni med podpornike in nasprotnike evropskih zahtev.
Evropski pritiski
Na sredinem sestanku upravnega odbora IMF-a so evropske članice problematizirale čas objave poročila, ki ga je uprava IMF-a predlagala tik pred zdajci in ga objavila tri dni pred nedeljskim ključnim referendumom, ki lahko odloča o evropski prihodnosti Grčije.
Glasovanja ni bilo, so pa bili Evropejci številčno prepričljivo preglasovani, ZDA, najglasnejši glas v IMF-u, pa so objavo dokumentov podpirale, razkrivajo dobro obveščeni viri, na katere se sklicuje Reuters.
Evropejce je tudi skrbelo, da bi lahko poročilo odvrnilo pozornost od stališča, ki je evroobmočju in IMF-u skupno, in sicer, da je Ciprasova vlada v petih mesecih na oblasti uničila že tako krhko gospodarstvo, ki je ravno začelo kazati znake okrevanja. "Ni bila lahka odločitev," je povedal vir iz IMF-a o debati glede objave. "Tu ne živimo v slonokoščenem stolpu. A EU mora razumeti, da se ne more vsega odločiti glede na njihove ukaze."
Upravni odbor je upošteval vse argumente, vključno s tem, da tvega politizacijo dokumenta, a prevladujoče stališče je bilo, da bi morali pred referendumom transparentno predložiti vse dokaze in številke. "Dejstva so trmasta. Dejstev ne moreš skriti samo zato, ker bi se jih dalo izkoristiti," še navaja vir.
V Bruslju užaljeni
Grški finančni minister Janis Varufakis je v blogu zapisal, da je IMF pritrdil Sirizi, ki vseh pet mesecev na oblasti vztraja, da bi morala biti v središču pogajanj razbremenitev dolgov, vendar: "Za čuda vse te krasne raziskave dobrih ljudi pri IMF-u nenadoma izpuhtijo, ko se funkcionarji IMF-a združijo s svojimi kolegi iz ECB-ja in Evropske komisije, da bi naši vladi vsilili svojo izbrano politiko."
IMF trdi, da lahko grški dolg, ki znaša skoraj 185 odstotkov BDP-ja, postane vzdržen samo, če evroobmočje zagotovi občutno dodatno financiranje prek novih posojil in prestrukturiranja dolga.

To pa je prepovedana politična tema za Nemčijo, največjo posojilodajalko, in za večino drugih držav v evroobmočju, kjer noben politični voditelj noče razložiti svojim davkoplačevalcem, da denarja, ki so ga posodili Atenam, ne bodo nikdar več videli.
Bruslju se zdi način, kako je IMF objavil ugotovitve, begajoč, zavajajoč in politično v nobeno pomoč, Evropska komisija pa je objavila svojo analizo vzdržnosti grškega dolga, ki sicer delno temelji na IMF-ovih podatkih, a podaja manj črnoglede scenarije.