Najprej so obiskali Mestno občino Maribor, nato pa pri območnih službah inšpektorata za delo in davčne uprave povprašali, kako so ukrepali od preteklega obiska pred dvema tednoma.

Vendar pa, kot je pojasnil vodja sindikata v podjetju Mladen Kutnjak, jim je direktor Samo Majcenovič znova obljubil plačilo, a se to spet ni zgodilo.

"Plačilo ni niti realno, saj denarja ni niti v podjetju, kaj šele, da bi bil na naših računih," je bil kratek Kutnjak, ki je vse bolj pesimističen glede razvoja dogodkov. Pravzaprav pa delavci zdaj želijo kar sami vložiti zahtevo za stečaj in Kutnjak pravi, da naj bi vsaj do četrtka zbrali vso potrebno dokumentacijo, tako da bi najverjetneje naslednji teden že lahko predali zahtevo na mariborsko sodišče.

Stavkajoče je sprejel podžupan
V Karoserijah je sicer ostalo okoli 40 delavcev. Lastnik družbe Franc Unuk je druge prepričal, da so se prezaposlili v njegovo vzporedno podjetje Karoserist, v katerem zdaj tudi poteka proizvodnja. Kot pred dvema tednoma je stavkajoče sprejel podžupan Janez Ujčič.

Po srečanju je povedal, da so se odločili, da bo Mestna občina Maribor delavcem pomagala z enkratno pomočjo iz županovega sklada. Še danes bodo delavci izpolnili vloge, zato Ujčič upa, da se bo komisija sestala že naslednji teden in da bodo obubožani zaposleni Karoserij kmalu zatem denar tudi prejeli.

Podžupan sprožil zahtevek za preiskavo
Dodal je še, da je znova sprožil zahtevek za preiskavo pri Policijski upravi Maribor, njen direktor pa naj bi mu že zagotovil, da bo zadevo sprožil v najkrajšem času, potem ko je bila kazenska ovadba delavcev zoper lastnika Karoserij podana že 1. julija.

"O socialnih problemih, s katerimi se ne srečuje zgolj to podjetje v Mariboru, bomo spregovorili tudi 10. septembra na prvem jesenskem zasedanju mestnega sveta. Upam, da se bomo lahko enotno odločili, katere ukrepe v smislu reorganizacije občinskega proračuna še lahko sprejmemo v pomoč socialno šibkim in drugim, ki so ostali po krivici brez dela z zelo negativnim odnosom vodstev podjetij do zaposlenih, ki so jim v preteklosti ustvarjali ustrezne dobičke," je povedal Ujčič.

Z izkupičkom sestanka na občini je bil vsaj deloma zadovoljen tudi prvi sindikalist v podjetju Dušan Mlakar, saj si bodo z denarno pomočjo od 50 do 250 evrov vsaj nekoliko omilili svoj finančni položaj. Vesel je tudi, da jim mestna občina vsaj moralno stoji ob strani.

Delavci s presledki stavkajo od 24. maja
V družbi, ki se ukvarja z avtomobilsko industrijo, s presledki stavkajo od 24. maja. Število dotlej okoli 100 zaposlenih se je medtem prepolovilo. Delavcem podjetje po navedbah sindikalnih predstavnikov dolguje plačo za junij in julij, regres za letni dopust in prispevke za zadnja tri leta ter jubilejne nagrade.

Vodstvo Karoserij je na mariborsko okrožno sodišče vložilo predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave, ki so ga morali nato dopolniti. Delavci se s prisilno poravnavo ne strinjajo, saj se s tem le podaljšuje njihova agonija, je pojasnil Mlakar. Denarja za to, da bi zahtevo na sodišče vložili sami, nimajo, Ujčič pa je pojasnil, da občina pri tem glede na zakonodajo ne more pomagati.

Po Mlakarjevih besedah je za delavce stečaj ugodnejša rešitev, saj bodo tako hitreje prišli do poplačila svojih terjatev, hkrati pa bo vajeti v podjetju prevzel stečajni upravitelj in tako onemogočil nadaljnje škodno ravnanje lastnika. Delavci so se tako odločili, da skušajo stečaj doseči prek jamstvenega sklada.

"Za delavce edina možnost izredna odpoved"
Predsednica sindikata SKEI Lidija Jerkič je povedala, da delavci stečaj sicer lahko sami sprožijo, a je težava v tem, da je hkrati vložen predlog za prisilno poravnavo, in dokler sodišče o njem ne odloči, stečaj ne more steči. "V teoriji lahko ta postopek traja tudi eno leto, vsi pa vemo, kaj to v sedanjih razmerah za delavce pomeni," je dejala Jerkičeva.

Edina možnost, ki delavcem še preostane, je po njenih besedah izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, za kar so izpolnjeni pogoji, in delavci o tem že razmišljajo. Razlika med stečajem in izredno odpovedjo delavca pa je v tem, da v stečajnem postopku plače za zadnje tri mesece pokrije jamstveni sklad, medtem ko v drugem primeru ne, zato so sindikati po njenih besedah že dvakrat vložili predlog za spremembo zakona o jamstvenem skladu, ki pa ga državni zbor ni podprl.