Kot je zapisano na spletni strani Mednarodne konfederacije sindikatov (ITUC), je letošnji slogan v skladu s trenutnim stanjem v družbenopolitični in gospodarski krajini po vsem svetu. "Zaradi nenehnih oboroženih spopadov, ekonomskih neenakosti, podnebnih kriz in digitalnih motenj, ki prizadenejo delavce, si sindikati prizadevajo zagovarjati ne le dostojno delo, temveč tudi temeljne elemente demokracije in miru, ki omogočajo trajno preživetje," so poudarili.

Dostojno delo bi moralo biti takšno delo, da bi zadovoljilo pričakovanja posameznika moderne družbe. Posameznik se ob takem delu ne bi smel počutiti izkoriščanega in izigranega, zanj pa bi moral prejeti vsaj takšno plačilo, ki bi mu omogočilo zadovoljevati osnovne življenjske potrebe. Pri tem je nujno dosledno spoštovanje obstoječe zakonodaje, opozarja stroka.

Mesec: Dostojno delo mora zadostiti pričakovanjem posameznika v sodobni družbi

Sorodna novica Kako uveljaviti dostojno delo za vse

Kot je povedal minister za delo Luka Mesec, so v zadnjem času naredili več pomembnih korakov za izboljšanje položaja delavk in delavcev v Sloveniji. "Dostojno delo mora zadostiti pričakovanjem posameznika v sodobni družbi, tako da se ta ne počuti izkoriščanega, kar ostaja naša prednostna naloga tudi v prihodnje," je poudaril in dodal, da so minimalno plačo v zadnjih letih dvignili za približno 40 odstotkov, temu pa naj bi sledila tudi rast drugih plač.

"Za pravično plačilo vseh delavk in delavcev v javnem sektorju smo pred dvema tednoma uresničili enega izmed temeljnih ciljev: minimalna plača bo postala enaka osnovni plači (enka je minimalka). To pomeni, da noben delavec ne bo več prejemal manj kot minimalno plačo," je še pojasnil in dodal, da s socialnimi partnerji načrtujejo pogovore o tem, kako bi ta ukrep prenesli tudi v zasebni sektor.

"Dostojno delo pomeni tudi varnost in zdrave delovne razmere, zato novembra uvajamo pravico do odklopa, ki bo delavkam in delavcem omogočila jasne meje med delom in zasebnim življenjem."

Partnerji projekta DD: Pravice niso pravljice

Cilje projekta DD – Dostojno delo želijo med drugim doseči z usposabljanjem mladinskih delavcev, ki imajo neposreden stik z mladimi ter jim lahko na razumljiv in bolj sproščen način predstavijo problematiko prekarnosti in kako se ji izogniti. Brezplačna usposabljanja potekajo po vsej Sloveniji, mladinskim delavcem je na voljo tudi brezplačno pravno svetovanje, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedala vodja projekta na Zavodu Nefiks Martina Mrakovčić.

Sorodna novica Težave samozaposlenih: "Enakovreden član družbe sem postal šele s prvo redno zaposlitvijo"

Poleg tega zavoda kot vodilnega konzorcijskega partnerja v projektu sodelujejo še Zavod Mreža MaMa, Socialna akademija, Zavod PIP in Inštitut za mladinsko politiko.
S komunikacijsko kampanjo Pravice niso pravljica želijo predvsem prek družbenih omrežij z uporabo inovativnih pristopov mladim predstaviti pasti prekarnega dela in zakonsko določene pravice ter predvsem poudariti, da imajo možnost izbire. Četudi jim nestalna ali kako drugače netipična oblika dela v nekem obdobju ustreza, jim v drugem morda ne bo, poudarjajo v projektu.

"Stanje na trgu dela za mlade je danes ugodnejše"

Kot je dejal prostovoljec v Zavodu za podjetništvo, turizem in mladino Brežice Oliver Radosavljević Kovač, je lahko iskanje dela težje, kot se morda zdi na prvi pogled. Težavo lahko predstavlja težje zaposljiva stroka, prebivanje v manjšem kraju z manjšo ponudbo na trgu dela ali oboje. Delodajalci poleg tega praviloma zahtevajo izkušnje, ki pa jih mladi takoj po koncu šolanja praviloma nimajo, je dodal.

Po ocenah prostovoljca v Mladinskem centru Dravinjske doline Jakoba Mlakarja je stanje na trgu dela za mlade danes ugodnejše kot pred leti. "Na marsikaterem področju primanjkuje kadra in zato se delodajalci bolj zavedajo, da je treba mladim ponuditi nekaj več," je dejal. Vprašati pa bi se morali, kakšna so delovna mesta, danes dosegljiva mladim, je prepričan: "Težava je, da tudi visoko izobraženi mladi, ki ustvarjajo na delovnih mestih, komaj shajajo čez mesec. Zato ni pomembno le, da imamo dostop do zaposlitve, ampak morajo biti pogoji, na katere ima vpliv tudi država, takšni, da lahko mladi delavci živimo in ne le životarimo," je poudaril.

Delež prekarnega dela med delovno aktivnimi je znašal 6,6 odstotka

Sorodna novica Spremembe ZUJIK-a: bodo samozaposleni po novem imenovani samostojni delavci v kulturi?

Domači sindikalisti dodajajo, da pod dostojno delo spadajo varnost zaposlitve, redno in dostojno plačilo, socialna varnost, upoštevanje pravic delavca na delovnem mestu in spodbujanje socialnega dialoga.

Dostojno delo je tudi eden od 17 ciljev agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Za doseganje tega cilja so določeni kazalniki, ki prikazujejo predvsem napredek v spodbujanju trajnostne gospodarske rasti, povečanju delovne aktivnosti in zagotavljanju dostojnih delovnih priložnosti.

Sorodna novica Sindikati samozaposlenih: "V letu dni smo prehodili pot, ki nas je pripeljala na začetek"

Stopnja delovne aktivnosti je v Sloveniji med vsemi delovno sposobnimi prebivalci v drugem letošnjem četrtletju, za katero so na voljo zadnji podatki, znašala 56,6 odstotka. Med delovno aktivnimi je bilo 85,0 odstotka zaposlenih in 12,9 odstotka samozaposlenih, 2,1 odstotka pa jih je pomagalo na družinski kmetiji ali v družinskem podjetju, so nedavno objavili v državnem statističnem uradu.

Prekarno delo, ki se deloma povezuje z nedostojnim delom, je v tem času opravljalo 65.000 delovno aktivnih. Delež prekarnega dela med delovno aktivnimi je tako znašal 6,6 odstotka.

Največji delež tovrstnega dela je predstavljalo študentsko delo (39 odstotkov), sledili so agencijsko delo (32 odstotkov), samozaposleni, ki ne zaposlujejo in večinoma delajo za eno stranko (19 odstotkov), ter neprostovoljno zaposleni za krajši delovni čas, tj. tisti, ki ne morejo najti dela za polni delovni čas (11 odstotkov).