Direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Vasle je povedal, da je "Slovenija na neki način obsojena na to, da tekmuje na mednarodnih trgih, izvoz pa bo vedno pomembno vplival na gospodarsko dejavnost".

Opozoril je še, da je domači del gospodarstva tisti, ki bo v prihodnje odločal, ali bo Slovenija ostala pri nizkih stopnjah gospodarske rasti, kot se kažejo zdaj, ali bo končno spet dosegla nekoliko višje, takšne, ki so primernejše za majhno gospodarstvo, ki se razvija in dohiteva evropsko povprečje. Da bi tega dohiteli, po njegovem mnenju potrebujemo dvakrat višje stopnje rasti.

Cilj bi moral biti večji izvoz
Izvršna direktorica GZS-ja za zakonodajo in politike Alenka Avberšek je ob tem menila, da potrebuje Slovenija za zdrave javne finance in delovna mesta od tri- do štiriodstotno gospodarsko rast. Za cilj bi si morali zadati ne le 75-odstotni delež izvoza v bruto domačem proizvodu (BDP), ampak okoli 150- ali 200-odstotni delež, ker po drugi strani tudi uvažamo.

Ob statističnih podatkih o rasti izvoza, po njenih navedbah pogosto pozabljamo, da pri tem ne gre za večjo dodano vrednost, ampak večji obseg, pri čemer je pomembno tudi dejstvo, da vse večji delež v izvozu predstavlja energija. "Ko se pripravljajo ukrepi za spodbujanje izvoza, je zato zelo pomembno, da se spodbuja izvoz industrije," je opozorila Avberškova.

Pomembna je uravnotežena rast
Ekonomistu Damijanu pa se zdi pomembno, da imamo uravnoteženo gospodarsko rast. Slovenija je res odvisna od izvoza, v času krize pa je pomembno še, da država s trošenjem zažene gospodarski cikel. Šele nato lahko pride do zagona investicij podjetij in zasebnega trošenja.

"Potrebujemo državo, da zažene gospodarsko rast. Na koncu moramo imeti uravnoteženo rast na podlagi teh štirih komponent," je dejal Damijan.

Osnovno težavo na področju investicij vidi v tem, da so si podjetja v času razcveta nakopičila presežne zmogljivosti, ki jih zdaj slabo izkoriščajo, zato bodo pred novimi investicijami najprej izkoristila te. Možnost za rast investicij zato vidi pri izvoznih podjetjih in tistih, ki so v dobri finančni kondiciji.

Vlada pa bi morala po njegovem mnenju poiskati sistemsko rešitev za finančno prestrukturiranje tistih podjetij, ki imajo zdravo jedro, da bi se s pomočjo bank postavila na noge, npr. z reprogramom posojil, kar se je zgodilo v primeru Mercatorja, država pa mora dati neke vrste garancijo.