Med prejemniki letošnje nagrade za gospodarske in podjetniške dosežke Gospodarske zbornice Slovenije je bil tudi generalni direktor Porscheja Slovenija Danilo Ferjančič, ki vodi podjetje od leta 2006.

Žirija GZS-ja je v utemeljitvi nagrade med drugim zapisala, da "je Podjetju Porsche Slovenija s 94 zaposlenimi in mrežo 38 pooblaščenih trgovcev v letu 2012 kljub 16-odstotnemu padcu slovenskega avtomobilskega trga uspelo povečati tržni delež. Izjemni so tudi finančni rezultati, saj je dodana vrednost na zaposlenega štirikrat višja kot v panogi, prihodki na zaposlenega pa znašajo kar 2,76 milijona evrov".

V še vedno bolj ali manj vsesplošnem ozračju gospodarske in še kakšne krize, ki vlada v Sloveniji, je seveda spodbudno najti tudi posameznike in podjetja, ki dokazujejo, da le ni vse tako črno, kot je prepogosto videti. Kje so po vašem mnenju glavni razlogi, da Porsche Slovenija uspešno krmari skozi aktualne čase in dosega dobre rezultate?

Imamo odlične produkte in še boljše ljudi, ki skrbijo za njihov razvoj v Sloveniji. Za nami stoji velik koncern, preko katerega uresničujemo velike sinergijske učinke. Imamo jasno vizijo, kje želimo biti čez pet let, in vemo, kako priti tja. Predvsem pa: našim strankam želimo biti pošten, iskren in zanesljiv partner pri zagotavljanju njihove mobilnosti.

Ob podelitvi nagrade GZS-ja za gospodarske in podjetniške dosežke ste dejali, da jo – čeprav je bila podeljena vam osebno – dojemate kot priznanje celotni ekipi odličnih sodelavcev. Izjava močno izpostavi razpoloženje timskega dela; je to rezultat organizacijsko-lastniške strukture, večjega števila bolj ali manj samostojnih znamk ali gre za vaš osebni način vodenja podjetja? Imate pri tem proste roke ali vas zavezujejo standardi tujih lastnikov?

Verjetno vse po malem. Da, imamo koncernski etični kodeks, ki nas zavezuje, vendar ta še ne prinaša dobrih rezultatov. Za dobrimi rezultati stojijo motivirani in dobro razpoloženi ljudje, ki ustvarjajo v okolju, kjer se ceni njihov prispevek, njihova pobuda.

Temeljna naloga naše vodstvene ekipe je, da vzdržuje takšno okolje, in mislim, da nam to kar uspeva. Naše znamke so seveda do neke mere samostojne, vendar pri vsej interni konkurenci nosimo genetski zapis »Porsche Slovenija« v sebi in se držimo svojih temeljnih vrednot in ciljev.

Kljub temu, da imate v nazivu podjetja ime države Slovenije, ste mednarodno podjetje, ne nazadnje glede na dvočlansko vodstveno ekipo. Poleg avstrijskega predstavnika krovnega podjetja ste nekoč omenili, da sami veljate za verjetno najbolj nemškega Slovenca. V ekipi vodij avtomobilskih znamk pa imate tudi Čeha. Predvidevam, da ta multikulturnost pozitivno vpliva na delo, pretok idej, pristope k doseganju ciljev?

To o nemškem Slovencu je nekoč v šali povedal poslovni partner iz Volkswagna, ni bila moja izjava. Načeloma štejem drugačnost ali pa drznost, sprejeti nove ideje, pristope, kot pozitivno za vsako organizacijo.

Ni pa to nujno stvar nacionalnosti, temveč stvar posameznikov in pa podjetniške kulture – ali se lahko razmišlja drugače, ubere drugačne poti? Morda je ena naših največjih prednosti ta, da imamo močno bazo skupnih vrednot, na kateri posamezniki zelo demokratično, pa vendar z izjemno mero odgovornosti delujemo. Menim, da je identifikacija s takšnim načinom vodenja znotraj podjetja precej visoka.

Kaj pa vaša osebna izkušnja, šolali ste se v tujini, tam začeli kariero ... Vam to v slovenskem okolju pomaga ali si morda zaželite, da bi bili tudi pri nas bolj "nemški"?

Poleg mene imamo kar nekaj sodelavcev, ki so precej časa preživeli v Nemčiji. Verjetno nas združuje želja po urejenosti, zanesljivosti, predvidljivosti in ni naključje, da smo se našli prav tu.

Seveda te izkušnje pomagajo, še zlasti v trenutnem ozračju, ko imamo občutek, da je slovenska država vse drugo kot urejena. Verjetno pa toliko težje sprejmemo te naše razmere, saj je relativno jasno, kaj je treba postoriti, pa se to preprosto ne zgodi …

Radi poudarjate, da so jamstvo za uspeh pravi ljudje na pravih mestih. Menite, da imamo v Sloveniji dovolj pravih ljudi, s tem seveda mislim vse kaj drugega kot vse preveč aktualno predalčkanje na prave in ne prave s pomočjo strankarskih izkaznic.

Ah ja, ti predalčki so bili leta in leta umetno ustvarjeni z jasnim namenom, da se neka majhna, a učinkovita skupina nemoteno okorišča. Sprli so ta naš majhen narod in to vsake toliko časa podpihujejo z izjavami in polpretekle zgodovine, ki ne bi smele nikogar več zanimati – pa očitno še vedno deluje in ljudje nasedajo.

Da, menim, da imamo v Sloveniji dovolj dobrih in pridnih ljudi, ki znajo ustvarjati. Imamo pa premalo dobrih vodij, ki bi skrbeli za malo več kot samo zase.

Kako bi po vašem mnenju delež tistih, ki so sposobni zagotoviti individualno in skupinsko uspešnost, še povečali – je treba spremeniti izobraževalni sistem, spremeniti pristop in odnos do dela, poslovanja ali še temeljiteje zaorati na področje vzgoje in splošnega sistema oziroma dojemanja vrednot?

Nimam univerzalnega recepta. Vem le, da se moramo znebiti sistemske korupcije, tiste majhne elitne skupine, ki ima našo družbo za talca. Ne bo šlo drugače kot z radikalno privatizacijo državnih podjetij, ki so leglo sistemske korupcije. Trdno verjamem, da bo rešilo ogromno težav naše družbe v smislu dojemanja vrednot ipd.

Nisem strokovnjak na področju izobraževanja, a če vidim, da naš šolski sistem ustvarja le še univerzitetne kadre, potem je nekaj hudo narobe z njim. Kje so izobraženi ličarji, mehaniki, tesarji, mizarji, ki jih vsi dnevno nujno potrebujemo? Zdrava družba potrebuje pameten »miks« poklicev in stopenj izobrazbe.

Slovenci smo še pred kratkim veljali za dobre kupce avtomobilov, željne avtomobilskega blišča in pripravljene na odpoved marsičemu, samo da bo pri hiši pravi avto. Ampak v dveh desetletjih, kolikor je na slovenskem trgu vaše podjetje, se je marsikaj spremenilo. Katere so po vašem tiste ključne prelomnice, ki so zaznamovale prodajo avtomobilov v Sloveniji?

Kar zadeva samo živahnost trga, so morali slovenski potrošniki po osamosvojitvi seveda veliko nadoknaditi. Po prvih negotovostih (1992 je bilo z nekaj manj kot 33.000 registriranih osebnih vozilih najslabše leto doslej) je šlo le še navzgor do leta 1999, ko smo ob uvedbi DDV-ja dosegli vrhunec registracij – 78.500 osebnih vozil. To so bili gotovo najboljši časi za avtomobiliste, prodajalo se je, dobro zaslužilo in gradilo nove objekte.

Potem se je trg razumljivo nekoliko umiril oz. normaliziral. Z vstopom v EU je prišla evropska Uredba o skupinskih izjemah, ki je odnose med tovarnami, uvozniki in trgovci postavila na popolnoma nove temelje. Začela se je tudi praksa enodnevnih registracij ter izvoz teh vozil na druge trge – ta po svoje popolnoma nesmiseln pojav še vedno traja in je postal del našega vsakdanjega dela.

Kljub temu smo do leta 2008 solidno živeli od avtomobilskega posla, od leta 2009 nas je pa kriza, tako kot marsikatere druge panoge, precej prizadela in trg stalno pada. 2013 je realen trg – torej brez enodnevnih registracij – znašal dobrih 37.000 osebnih vozil in lahko bi rekli, da smo nekako spet na izhodišču …

Novi časi zahtevajo nove pristope, zagovarjate vrhunsko mobilnost, a boleča resnica je, da si je čedalje več ljudi pri nas preprosto ne more privoščiti. Kje vidite rešitve problema, ki bi vodile tako do zadovoljstva kupcev kot vas prodajalcev?

V teh časih potrošnje ne moremo več spodbuditi samo z impulzi iz ponudbe. To smo delali vsa leta krize in poskušali vse, da bi se uprli slabim smernicam, in bojim se, da smo tu dosegli določene meje.

Seveda še naprej pilimo ponudbo in procese, šolamo ljudi, uvajamo nove produkte, ipd. Vendar težava ni v nas, temveč v okoliščinah v Sloveniji, zaradi katerih si preprosto ne upamo iti v večje naložbe in živimo le od danes na jutri. Rešitev problema? V kaosu je potrošnika strah, zato uredimo državo!

Finančni rezultati poslovanja podjetja, omenjeni tudi ob podelitvi nagrade GZS-ja, so seveda nesporni, vključno z višino prihodkov in dodano vrednostjo na zaposlenega, ki je štirikrat višja kot v panogi, toda ob omembi tržnega deleža pa se ni mogoče izogniti manj prijetnemu vprašanju – ki se nanaša na to, da gre za statistiko, ki je precej daleč od dejanskega stanja. Zakaj se po vašem mnenju ta milni mehurček "kratkotrajnih registracij" še vedno napihuje?

Da nadaljujem vašo prispodobo: ker vedno nekdo obstaja, ki ima kakšne težave in želi s tem mehurčkom doseči boljši videz. Mnogokrat sem želel pri kolegih, ki vodijo druge avtomobilske znamke, doseči konec te zgodbe, ki nas precej stane – žal zaman. Tako pač s tem nadaljujemo tudi mi, ker formalno ne želimo izgubiti tistega, kar smo v resnici napravili.

V zvezi s statistiko omenjate sledenje tekmecem, ker ne želite na papirju izgubljati osvojenih tržnih deležev. Toda ali niste prav najmočnejši igralci na trgu tisti, ki bi lahko prekinili zavajajočo prakso. S tako visokim skupnim tržnim deležem, in poudarjanjem, da vsak četrti avto na slovenskem trgu prihaja iz koncerna Volkswagen, pa čeprav z različnimi blagovnimi znamkami, bi bili morda lahko za zgled drugim. Kje so razlogi, da pri tem sledite trendom, čeprav jih sicer radi ustvarjate?

Ja, morda imate prav. Vendar, tudi mi imamo nekoga, ki budno spremlja našo poslovno in tržno kondicijo, težko bi mu razložili padec tržnega deleža v smislu: mi smo »ta dobri«, ker igramo čisto igro, vsi drugi pa »ta grdi«. To je, kot da bi nogometna ekipa ob polčasu prenehala igrati iz protesta, ker je igrišče preveč blatno – lastnik ekipe in navijači bi bili verjetno precej začudeni …

Slovenski avtomobilski trg je bil že pred več kot desetletjem v nekaterih analizah kot edini med tedaj novimi članicami Evropske unije označen kot tisti, na katerem se bo vozni park le še obnavljal, ne pa več izrazito povečeval. Kakšna je po vašem mnenju realna letna prodaja novih avtomobilov na slovenskem trgu in kakšen delež si lahko realno odreže s svojimi izdelki koncern Volkswagen?

Lahko vam točno povem za leto 2013: če gledamo osebna vozila, je bil »uradni« trg 49.600 vozil, realen pa za približno 25 % manj, 37.400 vozil. Porsche Slovenija si je z vsemi znamkami v obeh primerih odrezal okoli 26 %, to pomeni, da smo na umetni lestvici tam, kjer smo tudi v resnici – mi torej nismo in ne želimo biti »špilverderberji«. Naše ambicije pa srednjeročno segajo v smer proti tretjini trga …

O tem, da bolj ali manj uradno iz koncerna prihaja na trg lepo število novosti, ni dvoma, vendar me zanima, v katerih vidite največji potencial za ohranitev dobrega položaja na trgu in možnosti nadaljnje rasti v prihodnjem letu, dveh ali dlje?

Novosti bo resnično veliko, morda le nekaj poudarkov. Trenutno nas zelo razveseljujeta dva modela znamke Škoda, to sta nova octavia in pa rapid spaceback, drugo leto pričakujemo še novo fabio. Volkswagen dobiva naslednika golfa plus – golfa sportsvan in proti koncu leta novega passata.

Leto 2015 nas bo razveselilo z novo »štirico« pri Audiju in z novima caddyjem in transporterjem pri Volkswagnu gospodarskih vozilih. V letu 2016 pa pričakujemo še SUV-e segmenta A pri Seatu, Volkswagnu in Škodi.

Kaj pa osebno, v podjetju Porsche Slovenija višje stopničke ni, konec poslovne kariere pa menda še tudi ni prav blizu, predvidevam, da bi se v matičnem koncernu našlo kakšno mesto z novimi izzivi, ali pa jih je za zdaj dovolj še tudi v Sloveniji?

Ves čas delam eno in isto – prodajam in servisiram avtomobile – vendar je to iz leta v leto drugače. Razmere in okoliščine se spreminjajo, cilji …

Tukaj, kjer sem, vidim še mnogo izzivov, predvsem pa neskončno uživam v delu z obstoječo ekipo. Smo resnično fantastičen tim, s katerim bi šel »krast konje«, lahko bi celo postavili vlado, ki bi zdržala en cel mandat (smeh). Torej, trenutno nimam drugih načrtov, nikoli pa ne veš, kaj bo prinesla prihodnost …

Pa še zadnje vprašanje, ki ga v okviru projekta MMC RTV Slovenija Uspešna Slovenija zastavimo vsem sogovornikom – kaj je vaš recept za uspešnost, ki bi ga priporočili tudi drugim, posameznikom, gospodarstvenikom in ne nazadnje tistim, ki krojijo usodo celotne države?

Ne vem, ali je to recept za uspešnost, vendar se skušam držati treh načel: 1. bodi tisto, kar si, in ne sprenevedaj se, 2. ostani skromen in uporabljaj zdravo kmečko pamet, 3. moja svoboda se konča tam, kjer se sosedova začne.