Slovenija je v zadnjih letih postala močno središče razvoja na področju tehnologije veriženja blokov oziroma tehnologije blockchain. Pobude in zagonska podjetja se kar vrstijo in v nasprotju z dolgoročnim trendom ne odhajajo v tujino; prej vabijo tuji kapital k nam.
Za pol milijona dolarjev semenskega kapitala je zbralo tudi podjetje 0xcert, ki kani na temelju veriženja blokov postaviti okolje (platformo) za certificiranje nedenarnih sredstev. "V denarnici imamo različne stvari. Imamo denar, denimo dva bankovca po 10 ali enega po 20. Imamo pa tudi druge stvari, ki so edinstvene. Osebno izkaznico, različne kartice zvestobe, kupone ... Veliko unikatnih zadev, ki so ali v tvoji izključni lasti ali pa pisane nate. Mi nameravamo isti koncept preslikati v blockchainsko denarnico," je za MMC pojasnil direktor in soustanovitevlj Jure Zih.
Začelo se je s certifikati o izobraževanju
Zgodba se je začela na znani Doctrini, zagonskem podjetju, ki je mednarodno že uspelo in deluje kot e-izobraževalno okolje za farmacevte in zdravnike. "Tam smo se srečali s problemom: vsako leto izdati po pol milijona certifikatov, izobraževalnih in drugih," je razložil. Tako je lani Zih skupaj s Kristjanom Sedlakom, takrat vodjo razvoja na Doctrini, pred tem pa direktorjem razvoja v podjetju Studio Moderna, začel iskati način, kako certificiranje poenostaviti in spraviti v veriženje podatkovnih blokov, torej blockchain. Nekaj rešitev je že bilo na trgu in sta jih tudi začela preizkušati, ko je iz Kanade prišla novica o aplikaciji CryptoKitties. "Aplikacija omogoča, da imaš v svoji kriptodenarnici male luštne mucke. Ena mucka CryptoKitty obstaja samo v eni obliki in eni izvedbi, kdor jo ima, je njen lastnik. Ni je mogoče kopirati."

Če imaš lahko unikatnega digitalnega mačka, zakaj ne bi imel unikatnega digitalnega potrdila o izobraževanju? Tako so se lani lotili dela in do danes vzpostavili okolje, ki omogoča lastništvo enkratnih digitalnih objektov. Osnovali so jo na izvedbi blockchaina, ki omogoča izvedbo t. i. pametnih pogodb – Ethereum, in že našli zainteresirano občinstvo. V začetku leta so začeli sodelovati z nekaterimi evropskimi univerzami, tudi z ljubljansko fakulteto za elektrotehniko (FE), sodelujejo z Institutom Jožef Stefan (IJS), na seznamu so tudi poslovna šola IEDC Bled, mreža izobraževalnih ustanov CEEEMAN, pa Gea College, EMUNI ... Dobili so celo pismo o nameri iz največje mreže šol v Bangladešu, pa nekaj kitajskih univerz, je naštel Zih. Kot svetovalca jim je uspelo pridobiti profesorja z znane Univerze v Cambridgeu.

Prodajanje navideznih in dejanskih predmetov
Razdelali so tudi številne druge mogoče rabe. "Konkretno, ECB lahko to začne uporabljati že jutri. Na tem imajo lahko študenti diplome, jutri lahko Mercator začne izdajati personalizirane kupone." Precej si obetajo tudi od sodelovanja na področju računalniških videoiger. Konec julija se bodo na posebno povabilo organizatorjev v Hongkongu udeležili prve konference, ki povezuje igre in podatkovno veriženje skozi nov tehnološki pristop. Še posebej v nekaterih množičnih nalinijskih igrah, kjer se srečuje tisoče ali celo stotisoče igralcev, pomembno vlogo pogosto igrajo posebni predmeti. Ščiti, šlemi, sablje in podobno prinašajo določene prednosti. Slednje bi se dalo povezati s tehnologijo veriženja podatkovnih blokov. Igralec bi artefakt pridobil z igranjem, shranjen pa bi bil v kriptodenarnici. Po želji bi ga lahko podaril naprej ali pa celo prodal na posebnih borzah – te že obstajajo.

Skupaj z vlagateljem iz Dubaja iščejo možnosti, tudi pravne, kako posamezne hiše povezati s kriptožetoni in tako ustvariti sekundarni trg nepremičnin. Uporabnik bi kupil s hišo povezan žeton, ki bi bil certifikat o lastništvu. Transakcijo bi potrdilo omrežje računalnikov po vsem svetu in – morda, nekoč – odigralo tudi vlogo zemljiške knjige. Tako bi se lahko trgovalo z umetniškimi deli ... možnosti je še precej.
"V pogovorih smo s poslovnežem, ki je partner Dona Tapscotta, legende v kritposvetu in ustanovitelja Blockchain Reserach instituta, in ima zelo dobro poslovno idejo. Ima ogromno zemlje v Kolumbiji in si želi posaditi drevesa [smeh]. Vsako drevo lahko kupiš, lastnik pa postaneš tako, da prejmeš certifikat ali žeton za to drevo naravnost v svojo blockchainsko denarnico. Mogoče se sliši malo smešno, ampak to je povezano s kvotami izpustov ogljikovega dioksida. Tudi v ZDA ima vsako podjetje določeno kvoto, koliko CO₂ lahko izpusti, in če jo preseže, mora kvoto dokupiti. S temi drevesi si potem upravičen do neke kvote, ki jo lahko nadalje prodajaš podjetjem," je našteval.

Dejanski produkt in poslovni model
Seveda, ko bodo produkt lansirali. Za zdaj načrtujejo jesensko izdajo. Gre za odprtokodno okolje, ki povezuje tehnologijo veriženja podatkovnih blokov in nanjo prilepljeno aplikacijsko plast. Sami kanijo služiti tako, da so "orodje za razvijalce" programov v tem okolju. Omogočiti hočejo zelo enostavno pot do uporabe, saj je dejanskih strokovnjakov za veriženje zelo malo. "Mi omogočamo razvijanje tistim, ki se ne razumejo na blockchain ali pa se nočejo spuščati v nižje nivoje kompleksnosti. Da lahko pridejo, napišejo osem vrstic kode v Pythonu, Javi, od tam preprosto lansirajo svoje stvari in začnejo platformo rabiti za svoje storitve."
"Naša platforma omogoča, da se lahko vsakdo enostavno posluži te tehnologije in lahko hitro začne izdajati žetone brez predhodnega znanja blockchaina."
Kaj pa je veriženje blokov? In kaj Ethereum?
Tehnologija veriženja blokov oz. tehnologija veriženje blokov je neke vrste javni register. Le da ga v nasprotju z zemljiško knjigo ne piše ena oseba ali ustanova, temveč razpršeno omrežje računalnikov sveta, zato ga je skoraj nemogoče pretentati. Skoraj. Varovalka je množičnost računalnikov (ali drugih računskih naprav) v omrežju, in pri bitcoinu je ogromna. Pri manjših omrežjih, denimo pri manj razširjenih kovancih, pa ne toliko. Če namreč komu v omrežje veriženja uspe vključiti dovolj računalnikov, da preseže 51 odstotkov, potem lahko premaga vse ostale – ključno je soglasje večine. Takšni t. i. 51-odstotni napadi, o katerih so do nedavnega teoretizirali, postajajo resničnost. Po poročanju CNN-a so na začetku meseca uspešno napadli kriptovalute monacoin, bitcoing gold, zencash, litecoin cash in verige.

"Prav zato smo selektivni, kam bomo šli naprej," je komentiral Zih. Za zdaj Ethereumu zaupajo, saj je za bitcoinom največji in napad 51 % ni ravno verjeten. A ko se bodo širili naprej, na druge izvedbe tehnologije blockchain, bodo previdni. Za zdaj so odločeni vključiti še RSK in Wanchain. "Po svoje si želimo pokriti čim širši spekter tehnologije blockchain, da lahko uporabnik neko dobrino, ki jo ima na Ethereumu, prenese tudi drugam."
Še najbolj jih skrbi skalabilnost Ethereuma. Ustvarjanje blokov postaja skozi čas vse bolj računsko – pa tudi energetsko – zahtevno. Zih je spomnil, da se je Ethereum decembra za dva dneva skoraj ustavil. A razvijalcem etra zaupajo, da bodo težavo dolgoročno rešili.
Sicer pa je Zih z razvojem dogodkov po lastnih besedah izjemno zadovoljen.
"V Sloveniji imamo toliko odličnega tehničnega talenta. Pa super smo pozicionirani na področju blockchainske tehnologije nasploh," je dejal predstavnik podjetja 0xcert, ki se bolj kot na domači usmerja na mednarodne trge.