Slovenija je v zadnjih dveh letih postala mala meka na področju tehnologije veriženja blokov (blockhain). V naši državi se porajajo številna zagonska podjetja, ki privabljajo svetovno pozornost in k nam vlečejo tuje investitorje. Praksa je torej nasprotna od pretekle, ko so uspešna slovenska zagonska podjetja odhajala v tujino, v London, na Ciper in drugod.

Eden izmed tistih, ki ostajajo, je Datafund. Še več, podjetje je znano po tem, da je kot prvo podjetje veriženja blokov s sedežem v Evropi izvedlo t. i. ICO (initial coin offering, prva ponudba žetonov, kar je ekvivalent prvi ponudbi delnic v novotehnološkem svetu). Natančneje: prvi so izvedli ICO v skladu z zahtevami regulatorjev, medtem ko je bilo "divjih" evropskih ponudb žetonov najbrž kar nekaj. Dobili so za 250.000 dolarjev semenskega kapitala, v nekaj mesecih načrtujejo nadaljevanje.

Datafund je startup, ki namerava tehnologijo veriženja blokov uporabiti za varstvo osebnih podatkov, še posebej ob prihajajoči evropski uredbi GDPR. Postavili bodo platformo, ki bo - po njihovih napovedih - sleherniku omogočala enostaven, a tudi podroben nadzor nad vsemi dovoljenji, ki jih je dal podjetjem. Ne le to, od ekonomije osebnih podatkov, na kateri uspevajo Google, Facebook in podobni, si bo lahko ta posameznik odrezal kos pogače tudi sam.
Poudarek na svobodi in zasebnosti
V podjetju pogosto izrazito poudarjajo vrednotno naravnanost za svobodo in varstvo zasebnosti. Prav Google, Facebook in drugi tehnološki giganti namreč izvajajo večji pregled in nadzor nad ljudmi, kot je bil mogoč kadar koli prej v zgodovini, pa tudi državne obveščevalno-varnostne agencije, pogosto kar skupaj s prvimi. Posameznik je v zameno za zastonjskost spletnih storitev sam postal produkt s podrobnostmi svojega življenja vred. Nova GDPR uredba nekaj nadzora nad osebnimi podatki vrača v roke posameznika, in tu se je Datafundu odprla poslovna priložnost. A ne le to, tudi priložnost za pozitivne spremembe v družbi. Kot je za MMC povedal Gregor Žavcer: "Področje, na katerega se podajamo, nosi veliko odgovornost. Če bi gledali samo s finančnega vidika, bi pripravili precej drugačne rešitve. Tudi precej enostavnejše in morda dosti bolj vprašljive. Osebno mislim, da so naše vrednote ključnega pomena."

Opisal je, kako so prišli na to idejo. "Med magistrskim študijem kognitivne znanosti sem se ukvarjal z zdravstvenimi aplikacijami, torej kako bi lahko razvili sisteme, ki bi pomagali pacientom, pa četudi le preventivno. Konkretno sem takrat obravnaval idejo raziskovanja čustev. Primer: v Afriki imajo enega psihologa na 200.000 ljudi, obenem pa se nekje tretjina ljudi srečuje s simptomi depresije. Kako bi lahko tehnologijo uporabili za dostopnejšo medicino? Na fakulteti smo razvili aplikacijo U-Experience, ki je v bistvu raziskovalna in temelji na metodi vzorčenja izkušenj, zajema tudi čustva. Uporabnik večkrat na dan dobi vprašanje, kaj počne in kako se počuti. To je bil zame ključen trenutek. Na eni strani sem gledal strokovno literaturo in kaj vse je mogoče koristnega narediti, če imamo podatke o neki osebi. In še, kako preprosto je mogoče na nekoga vplivati," je pojasnil. "Ko smo opravili pilotsko raziskavo, se mi je utrnilo, da kot razvijalec takšnih podatkov ne želim shranjevati na svojem strežniku. Enostavno preveč intimni so. Niti kot uporabnik ne bi hotel, da ima kdo shranjene takšne podatke o meni."
Večino prejšnjih let je preživel na Dunaju in medtem iskal rešitve, kako z decentraliziranimi modeli (npr. P2P) omogočiti varnejšo izmenjavo podatkov. In ko se je zgodila eksplozija razvoja tehnologije veriženja blokov, se je vrnil v Slovenijo in skupaj s četverico znancev začel uresničevati idejo. Ne samo posel, k temu sta ga prisilila tudi razvoj sveta in družbe nadzora. "Danes je bolj kot kadar koli prej potrebna zaščita podatkov in zasebnosti. V svetu pač obstajajo ljudje, ki nam hočejo zlo ali pa delajo v svoj interes, v našega pa ne zares. Zloraba podatkov je postala kritična, če vemo, da so kraje identitete danes najbolj pogost zločin."

Kapljanje totalitarnih praks z vzhoda
Medtem ko je bilo medmrežje še pred dobrim desetletjem pogosto razumljeno kot stvar piflarjev in čudakov, je danes skorajda nujnost. Fizični in virtualni svet se zlivata, zavest ljudi o tem pa ne toliko. "Svetova sta se združila, norme obnašanja pa so popolnoma različne. Če bi zdaj prišel najin pogovor poslušat en tip s Facebookovo majico in nama dejal, ne pustita se motiti, jaz bom samo zapisal vse, kar povesta, da vam bomo lahko potem kaj prodali, bi ga oba zelo čudno pogledala. Medtem ko je to v nalinijskem svetu to nekaj popolnoma samoumevnega." Datafund bo zato v vse svoje rešitve vključil številne napotke in nasvete, da bi ljudi ozaveščal o varovanju zasebnosti.

Še posebej bo to pomembno, če bodo v naš zahodni svet začele kapljati prakse nekaterih vzhodnih avtoritarnih ali totalitarnih držav. V Rusiji in v Turčiji poskušajo zatreti kanale za kriptirano zasebno komunikacijo. Na Kitajskem je še huje, njihov nalinijski svet je zaprt z Velikim požarnim zidom in trdo cenzuriran, kar se vse bolj povezuje tudi s pravim življenjem. Kitajska uvaja sistem socialnih točk, kjer se (napačna) dejanja državljanov točkujejo in zapisujejo v posebne aplikacije, in to za vedno. Kršitelji bodo deležni številnih različnih sankcij, kot so prepovedi potovanj, omejitve komunikacije in podobno. "To je zelo strašljiva ideja. Obenem pokaže, kako pomembno je zavedanje teže osebnih podatkov in zakaj je tako važno, da o tem gradimo zavest."

Torej, kaj obljublja Datafund
Datafund pripravlja rešitev, ki bo obenem ščitila osebne podatke in uporabniku omogočala, da jih po lastni želji ter nadzorovano deli z drugimi.

Kako? Po novi uredbi GDPR, ki bo stopila v veljavo 25. maja, bo moralo spletno podjetje vsakega posameznika prositi za izrecno, ročno privoljenje za obdelavo njegovih osebnih podatkov. To privoljenje bo moralo biti tudi kadar koli preverljivo, kar je v nasprotju z obstoječim stanjem, ko uporabnik samo naloži piškotek, ki ga je gostujočemu inšpektorju težko pokazati.

Ta privoljenja se bodo zapisovala v blockchain protokol, ki ga trenutno razvijajo. Beta inačica platforme za upravljanje privoljenj naj bi bila na voljo s prihodnjim mesecem. Tehnologija veriženja blokov je neke vrste množična "zemljiška knjiga", ki je v praksi visoko zanesljiva. Privoljenja bodo tako jasna in transparentna. Brez privoljena pa podjetje seveda osebnih podatkov ne bo smelo ne shranjevati ne obdelovati (razen če bo to počelo protipravno). Posameznik bo lahko privolitev tudi kadar koli preklical, podjetju pa zaukazal, naj mu zbrane podatke pošlje in s svojih strežnikov izbriše. "Podjetja niso popolnoma pripravljena na uredbo. Fizične osebe lahko pričakujemo, da bomo zasipani s prošnjami za dovoljenje. Naša platforma bo omogočala preprosto povezovanje in pregled z obeh strani."

V drugi fazi namerava Datafund omogočiti tudi visokozanesljivo hrambo podatkov samih. In to ne na njihovih strežnikih, temveč so se odločili za tehnologijo hrambe Swarm. Gre za razpršeno in kriptirano rešitev z visoko stopnjo redundance, podobno denimo MEGA (ki jo je zasnoval razvpiti Kim Dotcom). Le da je še precej bolj fragmentirana. Primer: ko bo uporabnik v Swarm naložil svojo fotografijo, bo ta razbita na 4 kilobajte velike koščke, ki bodo shranjeni po večjem številu različnih računalnikov po vsem svetu, povrhu pa še visoko kriptirani. V praksi to pomeni, da bi, tudi če bi heker ali državna agencija vdrla na enega teh strežnikov, na njem dobila le kup neberljivih in nesmiselnih koščkov datotek. Edini, ki jih bo lahko bral, bo le uporabnik sam. "Enkripcija je vrhunska, redundanca je visoka, tako da se podatki praktično ne morejo izgubiti." Poskusno storitev nameravajo ponuditi jeseni.

Tretja stopnja, načrtovana za prihodnje leto, pa je protokol, zasnovan na blockchain tehnologiji Ethereum, ki omogoča izvedbo t. i. pametnih pogodb (več o tem na dnu članka). Ta bo povezal prva dva elementa in posamezniku omogočil, da osebne podatke sam hrani in jih - če želi - tudi monetizira. "Protokol bo omogočil, da se bodo podatki lahko avtomatsko delili. Poudarek je na anonimiziranih. Lahko bo prispeval v raziskave, v velike baze podatkov, v nova odkritja, v kar koli že je pač namen," je povedal. Po lastni pobudi bo lahko delil tudi neanonimizirane podatke, a ob več opozorilih, kaj počne in kakšne so lahko posledice. In če bo želel, jih bo lahko hranil tudi v svojih napravah, na mobitelu ali računalniku. "Uporabniku hočemo omogočiti popolno svobodo."

Sistem bo vsekakor zastavljen tako, da Datafund kot podjetje pri sebi ne bo imel nobenih osebnih podatkov uporabnikov, je zagotovil Žavcer. V končni fazi bo tako kriptiran, da ne bodo mogli vedeti niti tega, komu je posameznik dal privoljenja.

Protokol bo omogočal avtomatizirano izmenjavo anonimiziranih podatkov na podlagi poprejšnjih privoljenj. Pri tistih podjetjih seveda, ki se bodo v početje vključila. Nihče ne more prisiliti Facebooka, da to stori. V tem primeru bo moral pač uporabnik, če bo hotel pridobiti nadzor nad podatki, od Facebooka zahtevati, naj mu jih izvozi, in šele nato jih bo lahko ročno vključil v Datafund sistem. V podjetju si vsekakor želijo, da bo čim več družb "posvojilo" protokol. Od tega bo tudi odvisen uspeh.

V tretji fazi bodo tudi omogočili, da bo uporabnik v zameno za deljenje svojih podatkov dobil tudi nekaj denarja nazaj. Zdaj svoje "poplačilo" dobi v obliki "zastonjskega" uporabljanja storitve, kot je npr. Facebook.

Delo ni zastonj
Kako pa v podjetju nameravajo dobiti svoj denar? Datafund s protokolom ne bo služil, zato ga bo dal v lastništvo neprofitni fundaciji, ki bo ustanovljena v Švici ali Avstriji, je napovedal sogovornik. "Edina mogoča rešitev je, da protokol ni v lasti nikogar, temveč da je javno dobro," je izjavil. Želijo namreč, da bo uporaba protokola zastonj, čim bolj razširjena, pa tudi, da se razvija v skladu z voljo zainteresirane skupnosti. Pri tem je spomnil na primer Googla: ta je za svoje potrebe razvil programski jezik GO in ga dal v javno uporabo, kar mu je v končni fazi koristilo.
Poslovni model iščejo drugje. Osnovna premisa je, da sam uporabnik oz. posameznik ne plača ničesar, temveč podjetja, ki želijo dostop do njihovih podatkov. Za začetek nameravajo podjetjem zaračunati storitev obdelave privoljenj, poleg tega pa razvijajo še nekaj dodatnih produktov. "Na vrhu protokola razvijamo nabor različnih storitev. Prva je upravljanje soglasij, zagotovo bodo sledile še druge, idej imamo že precej. In tam so običajni poslovni modeli. Za uporabo naše platforme bomo šli v iskanje strank po najboljših izkušnjah zagonskih podjetij. Veliko se pogovarjamo s podjetji in že imamo njihove odzive." Sklenili so že nekaj partnerstev, npr. z Valiconom in Deloittom, so pa tudi "v finalizaciji dogovorov z nekaj slovenskimi velikani".

Kaj pa je veriženje blokov? In kaj Ethereum?
Tehnologija veriženja blokov oz. tehnologija veriženje blokov je neke vrste javni register. Le da ga v nasprotju z zemljiško knjigo ne piše ena oseba ali ustanova, temveč razpršeno omrežje računalnikov sveta, zato ga je skoraj nemogoče pretentati. "Veriženje blokov je tehnologija, ki omogoča povezovanje ljudi, ne da bi si morali zaupati. Če podam primer: veliko ljudi je v življenju moralo podpisati kakšno pogodbo. Zadnji stavek je po navadi, da je ta v N izvodih, ki ga imajo ti in ti ljudje. In midva se dogovoriva za posel, pri čemer bom jaz plačan 1.000 evrov. Ko pa opravim posel, hočem več in dopišem eno ničlo, pridem do tebe, zahtevam 10.000 evrov. In ti rešeš, hopla miki, na moji kopiji piše 1.000. Na Gašperjevi kopiji tudi 1.000, večina se strinja, da je vrednost 1.000, kar dokaže, da sem jaz v danih okoliščinah goljuf. To je princip delovanja veriženja blokov," je pojasnil. Ena prvih znanih implementacij tehnologije je digitalna valuta Bitcoin, in če en uporabnik nekomu plača z njo in omrežje to transakcijo potrdi, je zagotovo izvedena.

Na taisti tehnologiji je zgrajen Ethereum, ki ga za protokol koristi Datafund. Je naslednja generacija, ki ne zagotavlja le, da je transakcija potekla in da se je informacija premaknila z A na B, temveč je transakcija kar program. Tako omogoča izvedbo t. i. pametnih pogodb.
Številni poznavalci zatrjujejo, da veriženje blokov predstavlja naslednjo veliko tehnologijo prihodnosti, ki bo prinesla tako veliko revolucijo, kot jo je svetovni splet (WWW). Toda že precej elektronov je steklo in precej zim je minilo, odkar je Satoši Nakamoto začel veriženje blokov, pa tega velikega poka kar ni in ni. "Res je," se je odzval sogovornik. Toda zadeva terja svoj čas. Tako kot ga je WWW. "Leta 1990 nihče ni pričakoval, da bo internet postal tako velik in vpliven, kot je," je spomnil. Tudi raziskovanje umetne inteligence se je na večji ravni začelo že v 50. letih, pa je vmes zastalo in šele zadnja leta vidimo pravo porajanje. Veriženje blokov in iz njega nastale tehnologije so po njegovem mnenju šele v uvodni fazi, in bodo zares disruptivne šele takrat, ko bo uporaba postala intuitivna. Tako kot pri televizorju, kjer se nihče ne ukvarja s tem, kaj se dogaja v elektronskem vezju, zanima ga le, kaj se prikaže na zaslonu.

Slovenija, podjetništvo in bloki
Predstavniki gospodarstva, podjetniki in obrtniki pogosto izražajo mnenje, da je Slovenija gospodarski pobudi dokaj neprijazna, davčno obremenjena država. A če drži mnenje sogovornika, je Slovenija na področju tehnologije veriženja blokov dosegla prav nasprotno. "Pet let sem bil na Dunaju, ki je super mesto, ponuja ogromno priložnosti. Šele januarja sem se preselil v Slovenijo. V okviru selitve me je skrbelo, kakšne možnosti bomo imeli v naši rodni grudi. Ampak moram reči, da je skupnost veriženja blokov v Ljubljani in Sloveniji veliko bolj vibrantna kot na Dunaju. Mislim, da Slovenija tukaj prednjači pred marsikatero drugo državo. Imamo podjetja, kot je ICONOMI, ki ima večjo tržno kapitalizacijo kot denimo Gorenje. Pa še marsikatero drugo."

Pa je država za to kaj storila? "Če se omejimo na veriženje blokov, zdaj Slovenija dela zelo dobro delo. Ogromno mladih se spušča v to tehnologijo." Da je država storila korak naprej, kaže tudi dejstvo, da se je Datafund kot prvi v Evropi registiral za profitno podjetje veriženja blokov in izpeljal svoje množično financiranje v obliki ICO-ja.

"Strah me je, kako dolgo bo še to stanje trajalo, ravno zaradi morebitnih političnih interesov. V tem trenutku Slovenija dobiva veliko prepoznavnost v tujini. Tuji projekti iščejo možnosti, kako priti k nam! Močno upam, da se bodo zadeve še naprej razvijale v prijazni smeri za veriženje blokov, kar med drugim pomeni davčno ugodnost. To bi bila celo primarna zadeva."

"Sicer pa me skrbi, da bomo doživeli isto situacijo, kot smo z zagonskimi podjetji. Vsa uspešna, mednarodno prepoznavna slovenska zagonska podjetja niso registrirana v Sloveniji. Če torej potegnem črto: porota še razsoja. V tem trenutku smo tako kot Slovenija na nogometnem prvenstvu, kjer proti favoritu vodimo z 2:0. Potem pa upamo, da do konca drugega polčasa ne bo 2:3 za favorita."