Finančni minister Dušan Mramor ob tem pojasnjuje, da naj bi denar za to davčno razbremenitev našli v odpravi nekaterih od zdaj skupno 19 olajšav pri davku od dohodka pravnih oseb. "Efektivno obdavčenje podjetij, ki je na 11,6 odstotka, stopnja pa je nekoliko višja - 17 odstotkov, bo nekoliko višje. Ta denar bomo namenili za razbremenitve tistih, ki so strokovni sodelavci v podjetjih, tistih, ki so najproduktivnejši," je za Radio Slovenija idejo za uvedbo tako imenovane socialne kapice, ki bi podjetja razbremenila pri plačevanju inženirskih strokovnih kadrov, predstavil finančni minister.

Gospodarstveniki so ob tej novici že dvignili glavo. Goran Novkovič iz GZS-ja se strinja, da bi bile nekatere izmed zdajšnjih olajšav lahko odveč, vendar opozarja, da ne zgolj v gospodarstvu, temveč tudi v javnem sektorju in v kmetijstvu. "Če se bodo ukinjale olajšave za razvoj in raziskave v podjetjih, bo to čisti avtogol oz. prelaganje iz enega koša v drugega," opozarja Novkovič.

Medtem ko je uvedba socialne kapice šele v povojih, je sprememba minimalne plače že skoraj otipljiva. Koalicija je namreč že napovedala podporo, z njo se delno strinjajo tudi ekonomisti.

"To, kar predlagajo sindikati, bi bilo treba upoštevati, saj je to normalno tudi v razvitih socialdemokratskih evropskih državah. Hkrati pa je res, da marsikaj v teh državah ne velja, denimo plačan odmor itd.," je novinarki Radia Slovenija Urški Jereb Brankovič povedal ekonomist Marko Jaklič.

Če se minimalna plača zvišuje, bi se morala neto, ne bruto, kot je zdajšnji predlog, poudarjajo ekonomisti, večina minimalnih plač je namreč v tekstilnih in gradbenih podjetjih, ki že zdaj slabo poslujejo, z dodatnim davčnim bremenom pa bodo še slabše.