Novi zakon o delovnih razmerjih je lani vzpostavil minimalne standarde za ekonomsko odvisne, tako da jim je zagotovljeno omejeno delovnopravno varstvo, do konca 2014 pa je treba sprejeti tudi samostojen zakon o ekonomsko odvisnih.

Analiza reforme trga dela, ki je bila predstavljena spomladi, učinkov minimalnih standardov za te samozaposlene še ni pokazala, je pojasnil izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko, a poudaril, da so se ti po njihovih opažanjih le začeli zavedati pomena svojih pravic.

Namestnik direktorja za zakonodajo s področja gospodarstva na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Igor Knez nasprotno meni, da za zdaj o velikih spremembah za ekonomsko zaposlene ni mogoče govoriti.

Tako je po njegovih besedah predvsem zato, ker zakon pravi, da morajo ekonomsko odvisni svoj status izkazati delodajalcu. "Tega praviloma ni storil skoraj nihče," je pojasnil in dodal, da samozaposleni tega ne počnejo, ker so finančno na boljšem, kot če bi na primer prejemali minimalno plačo.

Zorko: Socialno varnost bi lahko izgubili tudi redno zaposleni
Po Zorkovem mnenju je zakon, ki bo uredil status ekonomsko odvisnih, nujen, saj bomo sicer v veliki nevarnosti, da izgubimo tudi socialno varnost, ki naj bi jo zagotavljale pogodbe o zaposlitvi. Sam bi v nekaterih segmentih pravice ekonomsko odvisnih izenačil s pravicami redno zaposlenih.

"Predvsem pa bo treba v tem zakonu jasno izpostaviti, kdaj in pod katerimi pogoji, v katerih primerih in kako dolgo lahko nekdo ima pri sebi osebo, ki opravlja delo kot s. p. Kajti primeri, ko samostojni podjetniki opravljajo delo pri delodajalcih ali naročnikih, so danes taki, da imajo vse znake rednega delovnega razmerja," je poudaril.

Sam se je srečal s številnimi primeri delavcev, ki so dobili odpoved iz poslovnega razloga, odpravnino, pozneje pa odprli s. p. in nadaljevali isto delo pri istem delodajalcu. "Ti primeri dejansko pomenijo poskus obhoda zakonodaje," je ocenil.

Delodajalci: Najprej ocena razlogov
Tudi GZS, tako Knez, ne podpira zlorab za pridobivanje cenejše delovne sile in podpira zakonsko ureditev te težave. Opozoril je, da je tovrstno zaposlovanje lahko tudi znamenje prevelikih stroškov dela za delodajalce. "Zato na GZS-ju vseskozi opozarjamo, da bi bilo treba uvesti socialno kapico in hkrati znižati obremenitev dela," je navedel.

V vsakem primeru je treba po njegovih besedah prepoznati tudi pravico do svobodne podjetniške pobude, saj se veliko posameznikov namenoma odloči, da ne želijo biti v delovnem razmerju. "Ti so v popolnoma drugačnem izhodiščnem položaju kot tisti, ki so bili v to na neki način prisiljeni," je posvaril.

Prav zato se je zavzel, da se začnejo reševati težave na začetku, da se torej ugotovi, zakaj se je v Slovenji zgodil ta pojav. Bi bil lahko zakon o ekonomsko odvisnih sprejet še letos? Če je volja, je to mogoče, je dejal Zorko. "To je lahko ena od prvih prioritet nove vlade," je pristavil. Knez je precej bolj pesimističen. Njegov odgovor na isto vprašanje je bil kratek: "Ne."