Po grobih ocenah je na svetu okoli 2.400 religij ali če lepo poslovenimo – verstev. Če predpostavimo, da ima vsako izmed teh verstev ustavno pravico biti registrirano v Republiki Sloveniji in da je za registracijo potrebno 10 državljanov, ugotovimo, da potrebujemo za registracijo vseh svetovnih verstev v Sloveniji 24.000 Slovencev. To se zdi izvedljivo ... Foto: Reuters
Po grobih ocenah je na svetu okoli 2.400 religij ali če lepo poslovenimo – verstev. Če predpostavimo, da ima vsako izmed teh verstev ustavno pravico biti registrirano v Republiki Sloveniji in da je za registracijo potrebno 10 državljanov, ugotovimo, da potrebujemo za registracijo vseh svetovnih verstev v Sloveniji 24.000 Slovencev. To se zdi izvedljivo ... Foto: Reuters
Marko Radmilovič
Marko Radmilovič, Val 202. Foto: Osebni arhiv M. Radmiloviča

Tako lahko v Republiki Sloveniji registrira novo versko skupnost 10 polnoletnih državljanov Republike Slovenije itd.

Novela je bila namreč potrebna, ker je ustavno sodišče razveljavilo prejšnjo določbo, v kateri je stalo, da mora biti prosilcev za novo versko skupnost najmanj 100. Ob razpravi je nastalo živahno kresanje stališč, kakšno naj bo najmanjše število državljanov, ki lahko zaprosijo za registracijo. Vsaj delno katoliška desnica se je zavzemala za čim večje, vsaj delno liberalna levica pa za čim manjše. Na levici so prišli do števila tri, to pa je v slovenščini množina, kot so dejali, na desnici pa do števila dvajset. Kompromis je število deset. Tako je to.

Najprej in na začetku nas veseli, da se nekdo v tej državi ukvarja tudi z religiozno, duhovno platjo človeškega življenja. Ali parlamentarce pri tem vodi vzklik ljudstva "Bog nam pomagaj!" ali resnična skrb za duhovno komponento človeškega življenja, lahko le ugibamo, a dejstvo, da ni vse v denarju in kapitalu, je zasijalo na seji tega parlamentarnega odbora.

Vendar kljub temu razmišljajoči ob številu državljanov Republike Slovenije, ki lahko zaprosijo za registracijo nove verske skupnosti, opazi problem. Število namreč ni kar kaka poljudna ocena. Treba bi ga bilo natančno analizirati, tega pa med duhovitimi dovtipi poslancev ni bilo opaziti.

Zadeva je namreč taka. Po grobih ocenah je na svetu okoli 2.400 religij ali če lepo poslovenimo - verstev. Če predpostavimo, da ima vsako izmed teh verstev ustavno pravico biti registrirano v Republiki Sloveniji in da je za registracijo potrebno 10 državljanov, ugotovimo, da potrebujemo za registracijo vseh svetovnih verstev v Sloveniji 24.000 Slovencev. To se zdi izvedljivo, vendar je treba od skupnega števila Slovencev najprej odšteti vse katoličane, pravoslavce, protestante in muslimane kot prevladujoča verstva pri nas. Prav tako je treba odšteti še vse ta hip neverujoče in tako postane številka 24.000 za registracijo vseh svetovnih verstev v Republiki Sloveniji nenadoma zelo ozka. Povedano drugače: če upoštevamo zgolj verujoče v velike religije in neverujoče, je za registracijo novih verskih skupnosti izjemno malo prostora … Če recimo nekdo registrira konfucijanstvo, ki ima v svetu kar šest milijonov vernikov, in se mu v Sloveniji registrirano pridruži recimo sto vernikov, ima tisti, ki hoče registrirati zoroastrstvo, verujeta pa le on in njegova žena, že težave pri novačenju osmerice preostalih, potrebnih za registracijo.

Nekateri v parlamentarnem odboru so zagovarjali število tri, to pa je v slovenščini množina in legalistično gledano tudi osnova za zbiranje, a ker smo medij, bodimo še radikalnejši … Demokratično bi bilo, da bi uzakonili slogan "En bog, en vernik, ena religija". Vendar bi bile, kot so tudi inteligentno ugotovili v odboru, v tem primeru mogoče zlorabe.

Zlorabe pa se kljub temu dogajajo, pa naj bo pogoj za registracijo tri, deset, dvajset ali sto, kot je veljalo do zdaj. Namreč kleč je v obrnjeni sliki. Parlamentarci so se pogumno spopadli s številom na strani potencialnih vernikov, niso pa se spopadli s številom na drugi strani enačbe, to pa je seveda število bogov. Vsem naštetim 2.400 verstvom na planetu je ob velikanskih razlikah skupno bolj ali manj eno: negujejo verovanje v "višjo silo" oziroma boga. In če bi bilo vprašanje, koliko bogov je potrebnih za registracijo verske skupnosti v Republiki Sloveniji, vsaj neresno, če že ne smešno, kajti vsakemu, tudi parlamentarcu, je jasno, da je dovolj en sam, se strahovito zaplete, ko je bogov več.

Da po pacifiških otokih ne bi lovili prvakov politeizma, si poglejmo primer, ki nam je bližje. Če bi deset državljanov Republike Slovenije hotelo registrirati verstvo starih Grkov, bi prišli do načelne težave, ko bi registrirana verska skupnost imela več bogov kot vernikov. To pa je bizarno in bi nad Slovenijo le spet spustilo zastor usmiljenja in pomilovanja. Kar hočemo povedati, je dejstvo, da parlamentarni odbor za kulturo med razpravo o registraciji verskih skupnosti ne bi smel strogo matematično razpravljati o številu vernikov, temveč bi moral paziti tudi na razmerje. Taoizem ali šintoizem, še vedno živi politeistični verovanji, bi po registraciji v Sloveniji premogla več bogov kot vernikov, se pravi, da kljub uzakonjenemu številu deset ne bi dobil vsak bog v verstvu svojega vernika. To pa je absurdno.

Pomeni, da bi v parlamentarnem odboru morali uzakoniti posebno versko formulo, po kateri bi bilo število vlagateljev prošnje odvisno od specifičnosti verstva, ki ga hočejo registrirati.

Žal pa se v vsaj načelno bizarnem poskusu zakonodajalca, da bi reguliral svobodo in namesto verske anarhije uzakonil pravično versko svobodo skriva prav tisto, kar se ne bi smelo skrivati: namreč denar, ki ga dobijo verske skupnosti na podlagi števila verujočih … Več nas je, bogatejši je naš bog in bolj verujemo vanj.