Od abonenta na levosredinsko TV-komentiranje smo te dni slišali, da zdravstvena reforma ni ne levi ne desni problem: drži ko pribito - ampak »sredinski« pristop je prinesel le višje plače zdravnikom, ne pa medicinskim sestram, neuspeh reforme »prostovoljnega« zavarovanja, torej v korist zasebnih zavarovalnic in daljše čakalne vrste. In ta »sredina« še zdaj, ko ni več nujno, pristaja na dogme evroneoliberalizma: »strukturne reforme« v korist kapitala, manj javnega in delavskih pravic, izigravanje sindikatov itd.

Prvak SD-ja poudarja, spogledujoč se kar z g. Toninom: porabimo lahko le toliko, kot imamo! Ekonomsko to sicer ni niti kmečka pamet, a predvsem: je gospod minister to govoril tudi zaradi kriminalno pretirane »porabe« TEŠ 6 in dokapitalizacije bank?

Skratka, bolj kot v programih in obljubah najdemo razlike v minulem delu in ne-delu vladajočih in opozicije, če le hočemo pogledati izza varljivih obrazov in kameleonskih osebnosti na malih zaslonih. Vodja desne opozicije je tako spet menjal dlako, kot pred 14 leti.

V tem labirintu videzov in obljub pa nam je Ariadnino nit in kompas ponudil kar večni minister, prostodušni g. Erjavec, pa ne le z navezo na g. Jankovića, ampak je oznanil, da so edini pravi – »polnokrvni« politiki – Pahor, Janša in seveda on sam! No, glede na vladne dosežke te trojice gre kvečjemu za namig, koga naj ne volimo – vsaj če hočemo drugačno Slovenijo. Lahko noč in srečno.