Picasso

Pred časom se je na spletu pojavilo predavanje Juliana Spaldinga. To je tisti kustos in kritik, ki ga niso spustili na Hirstovo retrospektivo v Tate.

Spaldingova pozicija je skrajna: trdi, da Duchamp, Beuys, Hirst in drugi niso umetniki in da to, kar proizvajajo, niso umetniška dela. Sam konceptualno umetnost imenuje "con art", kar je besedna igra: con pomeni prevara.

V predavanju pove, da je konceptualna umetnost precej starejša od Duchampa. Še starejše od Duchampovega pisoarja iz leta 1917 je torej delo Alphonsa Allaisa iz leta 1883. Ta je na stene obešal prazne okvirje in jih opremljal z zapletenimi in duhovitimi naslovi.

Spalding se sklicuje na novejše raziskave, ki so pokazale, da tistega pisoarja leta 1917 na razstavo v New York sploh ni poslal Duchamp, ampak baronesa Elsa von Freytag-Loringhoven. Elsa, menda povsem odštekana in promiskuitetna alkoholičarka, se je na ta način ponorčevala iz moške druščine. Duchamp je v pismih sicer omenjal, da je avtor potegavščine nekdo drug, vendar je art establišment to preprosto zamolčal.

Zgodba enega najpomembnejših konceptualnih umetnikov Jožefa Beuysa naj bi šla takole: med drugo svetovno vojno je bil nemški pilot. Nad Krimom so ga sestrelili. Ranjen je padel v globok sneg. Rešili so ga Tatari, ki so ga zavili v mast in klobučevino. Njegova umetnost je osnovana na tej zgodbi. Ampak resnica je drugačna in je znana že dolgo. Beuys je res padel iz letala. Ni bilo snega, ni bil ranjen in ni bilo Tatarov. Tri tedne po nesreči se je spet boril na nemški strani. S to zgodbo je po Spaldingu Beuys poskusil prikriti resnico: bil je član Hitlerjugenda, in to celo v nasprotju z željami svojih staršev. V Luftwaffe so pa tako ali tako sprejemali samo člane stranke … Beuysova umetnost je torej osnovana na izmišljeni zgodbi. Ampak izmišljotine in zdrse bi preživeli (saj jih je zgodovina polna), če bi bila vsaj njegova umetnost kaj izjemnega (kot trdi establišment). Pa ni. Gre za pofl.

Nasploh je moja pozicija nekoliko drugačna od Spaldingove: vse je lahko umetnost, pomembno vprašanje je, kako kompleksna in/ali kvalitetna neka umetnost je. In prav zgornji Picassov citat preprosto razmeji trivialno od kompleksnega. Konceptualna umetnost je trivialna. Konceptualni umetniki drugače od Picassa namreč natančno vedo, kaj bodo naredili. Pa to kljub temu delajo.

PS: @Povzetek: Nespremenljivost? Nespremenljivost pelje v manierizem. Manierizem pelje v kič. Kiča ne maram. Najbolj me zanima sodobna (!) kompleksna (!) umetnost.