Oni dan so iz NLB-ja sporočili, da zapirajo 22 poslovalnic po vsej Sloveniji. Zaradi racionalizacije poslovanja. In so se v nekaterih izmed teh dvaindvajsetih krajev pošteno razburili. Češ da bodo ostali še brez banke, ko pa že tako ali tako tolčejo revščino in nerazvitost. Pa bi se ne smeli jeziti! Če gre NLB iz kraja, je čas za veselje, ne pa čas za jezo. NLB je namreč po vseh merilih največji zlikovec v državi - kuga, kobilice in naravna ujma v eni instituciji. No, ob njej še NKBM, ampak v manjši meri. Ko NLB zapusti kraj, ali vas, ali četrtno skupnost, bi morala igrati gasilska godba, župan bi morali imeti vznesen govor o napredku in razvojnih priložnostih, končati pa bi se moralo v kulturnem domu z veselico. Ne pa javkati po dnevniku, kaj bomo pa sedaj. "I, kaj bomo?" Prihranili bomo štiri milijarde, to bomo.

A novica o zaprtju 22 poslovalnic je le povod za današnje izvajanje. Kajti pod to novico je stala še krajša novica, skoraj novička, o tem, kako bo ob poslovalnicah NLB zaprl tudi okoli 70 nerentabilnih bankomatov. Kakor koli se že zdi minorna, je mogoče ob tej novici prikazati grozečo bedo, ne le NLB-ja, temveč celotnega bančnega sistema, ali pa celotnega neoliberalnega koncepta družbe. Gre pa tako.

Zagotovo v NLB-ju bankomate ločijo po rentabilnosti. In sicer so eni rentabilni, drugi pa niso rentabilni. Nerentabilni bodo tako odstranjeni iz zidov, vitrin in podbojev. A neposvečenemu kljub vsemu ni povsem jasno, kako naj bo bankomat rentabilen oziroma kako se rentabilni in nerentabilni bankomat ločita. Zato poskušajmo razmišljati skupaj.

Bankomat je naprava, aparat, ali stroj, če hočete. Klasična ekonomska teorija kapitalizma, marksistična kritika še posebej, sicer strojem daje nekakšno vlogo pri akumulaciji kapitala … vendar omenja bolj predilne, tkalne naprave, parne stroje, takšne reči … o bankomatih je v izvorni ekonomski teoriji kapitalizma malo besede oziroma nič. Kar ni čudno, saj bankomat ničesar ne proizvaja oziroma z njim ni mogoče ničesar pametnega početi. Ne more proizvesti dodane vrednosti, ali oplemenititi človeškega dela. Le čemi tam in prazni bančne račune komitentov. Ter veselo zapiska, ko komitentu uspe dvig.

Tako z bankomatom tudi ni nobenih stroškov. Banke bankomat nič ne stane. Oziroma jo stane neprimerno manj, kot bi jo stala gospa za okencem, ki je v preteklosti opravljala enako delo, kot ga danes počne bankomat; se pravi, da je praznila račune komitentov. Ampak če bankomat banke skorajda nič ne stane in hkrati ne proizvaja nobene dodane vrednosti, kako je mogoče, da je ali rentabilen ali nerentabilen?

Skrivnost je zapakirana v izraz rentabilen; pomeni dobičkonosen oziroma nekdo, ki prinaša profit. Banka torej pričakuje od nečesa tako brezosebnega in na neki način tako skrajno neumnega kot je bankomat, da bo prinašal dobiček. Vemo; do dneva današnjega ste živeli v zmoti, da so bankomati postavljeni po naših ulicah in krajih zaradi tega, da bančno poslovanje naredijo prijaznejše … da se je banka enaindvajsetega stoletja spustila iz višav in izza bančnih okenc, omar z rolojem ter trajnih ondulacij, med nas smrtnike in nam ponudila orodje, ki nam olajša praznjenje naših bančnih računov. Toda ne! Bankomati niso darilo banke komitentom, temveč so nameščeni za to, da prinašajo banki dobiček. Dobiček je seveda skrit v frekvenci. Bolj ga komitenti praznimo, bolj bankomat s provizijami na dvig banki prinaša dobiček. Ni dviga, ni dobička. Je samo usluga, ki pa ni rentabilna. Če dobička ne prinašajo, tako kot to počne sedemdeset nesposobnih bankomatov NLB-ja, jih banka odstrani, ukine. "You are terminated," reče Arnold in bankomat gre v franže.

Kar pa je pri vsej zadevi zares grozljivo, je zavest o razsežnosti dobičkonosne histerije. Saj nam je nekako jasno, da moramo dobiček banki prinašati mi ljudje. Zato so krediti, zato so obresti in podobno. Jasno nam je, da morajo dobiček bankam prinašati podjetja, v katerih delamo. Zato obstajajo delniški trgi. Jasno nam je, da morajo dobiček bankam prinašati države, zato so vojne; jasno nam je, da mora dobiček bankam prinašati vesolje, zato so religije. Da pa morajo dobiček bankam prinašati tudi bedasti stroji, kot so bankomati, je požrešnost najslabše vrste. Je eden smrtnih grehov, je zločin, ki začenja revolucije. Pa se seveda ne bo nič zgodilo. Ljudje bomo le skomignili z rameni, ko bo namesto nerentabilnega stroja v steni rentabilna luknja, ki jo bodo čez čas pozidali in prepleskali. Tudi bankomati ne bodo storili nič. Banki bi se lahko maščevali tako, da bi izplačevali previsoke zneske, pa jih ne bodo. Ker so, kot vsi stroji, lojalni človeškemu pohlepu, ki je vedno enak dejanskemu stanju na računu. Višji račun, večji pohlep.

NLB lepo ravna le z nekaterimi kreditojemalci in s svojimi upravami. In delno nadzornimi sveti. Z vsemi drugimi ravna slabo. Da NLB grdo ravna s svojimi komitenti, je znano. Da grdo ravna z vsemi državljani te države, je tudi znano. Da pa grdo ravna tudi s svojimi bankomati, je kaplja čez rob.

"You have been terminated," bo nekega dne rekel komitent Arnold - veličastni stroj, ki brani ljudi pred njihovim lastnim pohlepom.

Zapisi iz močvirja na Valu 202