Partljičevo delo se pojavlja tudi v marsikateri televizijski produkciji, ki jo je zaznamoval s svojim smislom za humor. Nazadnje smo si na malih zaslonih lahko ogledali njegovo igro Kandidatka in šofer v režiji Vinka Möderndorferja. Foto: RTV SLO
Partljičevo delo se pojavlja tudi v marsikateri televizijski produkciji, ki jo je zaznamoval s svojim smislom za humor. Nazadnje smo si na malih zaslonih lahko ogledali njegovo igro Kandidatka in šofer v režiji Vinka Möderndorferja. Foto: RTV SLO
Neža Maurer
Med najuspešnejše pesniške zbirke Neže Maurer sodijo Ogenj do zadnjega diha, Kadar ljubimo in Od mene k tebi. Foto: MMC RTV SLO
Ervin Fritz: Ogrlica iz rad
Ervin Fritz, ki bo letos slavil 70-letnico, je leta 2006 za pesniško zbirko Ogrlica iz rad prejel Veronikino nagrado. Foto: Emka
Niko Grafenauer
Niko Grafenauer je soustanovitelj, urednik in gonilna sila slavnega slovenskega mesečnika Nova revija, ki je bila ustanovljena leta 1982. Foto: RTV SLO

80 let bodo proslavili Saša Vuga, Miloš Mikeln in Neža Maurer, deset let manj pa bodo praznovali Ervin Fritz, Tone Partljič in Niko Grafenauer.

Pero s Tolminskega
Prvi med naštetimi bo osemdesetletnico slavil Saša Vuga, in sicer na dan, ko se v mesecu kulture spominjamo velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Pisatelj, ki je delal na Radiu Ljubljana in bil dramaturg na Televiziji Slovenija, piše neorealistično, anekdotično stilizirano prozo in dramatiko s snovjo s Tolminskega. V njegovem literarnem opusu velja izpostaviti naslove Veter nima cest, romaneskno trilogijo Erazem Predjamski in Na rožnatem hrbtu faronike. Med TV- in radijskimi igrami je zlasti veliko pozornost pritegnil Bernardek. Vuga, ki velja za začetnika pri uveljavljanju novih dramskih zvrsti, je leta 1997 za svoje delo prejel Prešernovo nagrado.

Zadnji dobitnik Schwentnerjeve nagrade
23. maja bo 80 svečk upihnil Miloš Mikeln, ki je kariero posvetil novinarstvu, urednikovanju in pisanju. Njegovo pisanje je vodila zlasti satirična nota, sicer pa je znan po delovni vsestranskosti. Administrativna balada in 2 X 2 = 5 sta najuspešnejša naslova med njegovimi komedijami, stairami in kabareti. Roman Veliki voz mu je leta 1993 prinesel nagrado kresnik, na zadnjem Slovenskem knjižnem sejmu pa so mu podelili Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo.

Pesnica vseh generacij
Intimistično, zlasti ljubezensko poezijo Neže Maurer bodo prebirali zlasti decembra, v katerem bo pesnica počastila 80 let. Med njene najuspešnejše pesniške zbirke sodijo Ogenj do zadnjega diha, Kadar ljubimo in Od mene k tebi. Pesnica je priljubljena tako med najmlajšimi kot starejšimi bralci, kar navsezadnje dokazuje naslov Slovenke leta, ki ga je prejela leta 2008.

Bogat opus poezije in dramatike
Med desetletje mlajšimi jubilanti bo prvi na vrsti pesnik in dramatik Ervin Fritz, ki praznuje 27. junija. Avtor prepoznavnih satiričnih in angažiranih pesmi ter dramskih satir in fars iz vsakdanjega življenja je med drugim deloval kot umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega, pozneje pa kot urednik ter dramaturg na Radiu Slovenija. Podpisal se je pod vrsto pesniških zbirk, kot so Hvalnica življenja, Dan današnji, Okruški sveta, Minevanje, Črna skrinjica in Tja čez. Njegova najbolj znana dramska dela pa so Komisija za samomore, Kralj Malhusa in Mirakel o sveti Neži. Fritz, ki ga poznamo tudi kot prevajalca dram Bertolta Brechta, je dobitnik nagrade Prešernovega sklada, leta 2006 pa je žirijo za Veronikino nagrado navdušil s pesniško zbirko Ogrlica iz rad.

Oster humor, ki vedno nasmeje
Tudi avgustovskega slavljenca Toneta Partljiča ni treba posebej predstavljati. Pisatelj, dramatik, dramaturg in filmski scenarist je dolga leta poučeval, deloval pa je tudi kot dramaturg in umetniški vodja gledališč v Mariboru in Ljubljani. Eden izmed nespornih vrhuncev njegovega ustvarjanja so tudi komedije Ščuke pa ni (1973), O, ne, ščuke pa ne (1976) in Ščuke ni, ščuke ne (1977), s katerimi je avtor jasno, glasno in duhovito povedal to, o čemer so vsi šepetali. Nepozaben ostaja njegov Moj ata, socialistični kulak, film, ki so ga postavili tudi na odrske deske. Vse do danes vsestranski ustvarjalec ohranja oster humor in s svojimi deli lovi izraz ter podobo časa. Nekdanji poslanec in vodja Borštnikovega srečanja je bil za svoje delo večkrat nagrajen, med drugim tudi z nagrado Prešernovega sklada, Levstikovo in Grumovo nagrado.

Oče legendarnega Pedenjpeda
6. decembra bo 70-letnico slavil še pesnik in avtor legendarnega Pedenjpeda Niko Grafenauer, tudi dolgoletni urednik, prevajalec in kritični intelektualec kroga Nove revije.
Predstavnik hermetičnega simbolizma in skrajnega modernizma se je med drugim podpisal pod zbirke Večer pred praznikom, Stiska jezika, Štukature, Palimpsesti, Izbrisi in Odtisi. Je dobitnik vseh pomembnejših nagrad za literaturo, med drugim nagrade Prešernovega sklada in Levstikovo nagrado leta 1980, dvakratni dobitnik Jenkove nagrade (v letih 1986 in 1999). Prejel je še Sovretovo nagrado leta 1996 in leto pozneje Prešernovo nagrado.