Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Že osmo leto se podajamo na lov za besedo leta. Akcijo tako kot vselej vodi ZRC SAZU, pri izboru smo poleg tudi na MMC-ju, s svojimi predlogi pa lahko tako kot vselej sodelujete tudi vi.
Struktura modernosti: Iskanja Edvarda Ravnikarja je naslov osrednje razstave v Ravnikarjevem letu 2023, ki so jo pripravili v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO). V prostorih NLB Galerije Avla pa so mu posvetili razstavo Metoda, oblika, material.
Na veliki oder SNG-ja Nova Gorica prihaja epska predstava Pod svobodnim soncem, ki jo je po istoimenskem zgodovinskem romanu Frana Saleškega Finžgarja oziroma po izvirnem odrskem besedilu Gorana Vojnovića režiral Aleksandar Popovski.
Francoski pisatelj, popotnik in pustolovec Sylvain Tesson se je v življenju lotil številnih izzivov in nenavadnih, napornih odprav.
Ko so na pobudo hčerke Maksa Kavčiča konservatorsko-restavratorsko ekipo prosili, da odstranijo umetnikov sgraffito iz nekdanje Strojne tovarne v Trbovljah, preden to porušijo, so ti opozorili, da se takšnega zahtevnega projekta ne da izvesti čez noč.
Denar je postal simbolni proizvajalec vseh vrednot. Umetnost postane umetnost le, če stopi na trg, sicer je ničvredna odslikava avtorjeve biografije.
V Torinu je bila razkrita starejša upodobitev Mone Lize, ki bi lahko predstavljala resnični original slavnega da Vincijevega dela. Čeprav njeni zagovorniki trdijo, da je Liza na "novi" upodobitvi mlajša, pa njena avtentičnost ostaja vprašljiva.
Na Gradu Kromberk pri Novi Gorici Vanja Mervič odpira razstavo Topografija vsakdana, na kateri so predstavljena različna dela, v katerih umetnik na kritičen način obravnava materialno hiperprodukcijo sodobne potrošniške družbe.
Na razstavi ob 120-letnici Pokrajinskega muzeja Maribor bodo na ogled tudi najstarejša znana fotografija Maribora, viseča ladijska postelja Wilhelma von Tegetthoffa in pečatnik Ulrika II. Mariborskega, ki so zaradi občutljivosti le redko na ogled.
V državnozborsko proceduro je bil vložen predlog zakona o kulturnih pravicah pripadnikov narodnih skupnosti nekdanjega SFRJ-ja, ki predvideva tudi, da bo za uresničevanje kulturnih projektov omenjenih narodnih skupnosti pristojno ministrstvo za kulturo.
V avstrijski prestolnici so zagnali testno fazo inovativnega digitalnega projekta, v okviru katerega sodelujoče v zameno za do okolja prijazno ravnanje s pomočjo igrive aplikacije nagradijo s kulturnimi žetoni, ki omogočajo brezplačna kulturna doživetja.
V Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM) bodo danes predstavili zbornik Knjiga o uri: 150 let zgodovine stavbe današnje Prve gimnazije Maribor.
Zlata skitska čelada iz 4. stoletja pr. n. št. in kakšnih 400 drugih dragocenih predmetov, ki jih je od priključitve polotoka Krim leta 2014 hranil amsterdamski muzej, je v nedeljo prispelo v Ukrajino.
Slovenski knjižni sejem, ki je prejšnji teden potekal na Gospodarskem razstavišču, je obiskalo skoraj 52.200 ljudi, kar je 15 odstotkov več kot lani. Organizatorji so z obiskom zelo zadovoljni.
Zapuščina, ki jo je Boris Pahor daroval NUK-u in nekaterim drugim ustanovam, obsega med drugim več kot 5000 pisem pa tudi rokopise dnevnikov in umetniške proze.
Letošnja tema Piranskih dni arhitekture 'Kontekts, koncept, konsenz' je bila v resnici vsaj v kontekstu konteksta prisotna že prej.
Marija Švajncer je pesnica, pisateljica, recenzentka in doktorica filozofskih znanosti, napisala je več esejističnih del in knjig s filozofsko vsebino, dva mladinska romana, dva romana za odrasle in šest pesniških zbirk.
Velikan popularne glasbe in avtor številnih ponarodelih uspešnic Vlado Kreslin praznuje 70 let. Prekmurski lirik se ob tem pohvali, da njegova zbirka klobukov, ki je pred desetletjem štela okoli 60 primerkov, zdaj gotovo večja od let, ki jih nosi.
"Jugoslovanski narodi ne priznavajo razkosanja Jugoslavije," je bilo slišati na drugem zasedanju Avnoja, na katerem so sprejeli za Slovence in druge priznane narode pomembno odločitev, da bo nova država urejena kot federacija republik.
Srednji vek do 15. stoletja predstavlja vrhunec poznavanja in obdelave materialov in tehnike vezenja v strukture. Po 18. stoletju pa se je povpraševanje drastično povečevalo, zato je tudi kakovost izdelave knjig upadla – ne le vezave, tudi materialov.
Neveljaven email naslov
