Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako bo dvig morskih gladin vplival na Aquamanovo kraljestvo? Vprašanje se zdi bizarno, a se navezuje na znanstveno študijo, ki je preverjala, ali sodobni hollywoodski blockbusterji odražajo okoljsko krizo, v katero smo zabredli.
V Ljubljani se danes začenja festival Lezbična četrt. Osrednja tema jubilejne, desete izdaje je re:ciklaža, saj festival "reciklira predsodke o lezbični skupnosti ter želje in izzive, s katerimi se lezbijke soočajo v javnem kontekstu".
V muzeju Prado v španski prestolnici so v ponedeljek razstavili sliko italijanskega mojstra Caravaggia. Za platno je nekoč veljalo, da je delo neznanega umetnika in bi skoraj končalo na dražbi. Šele nedavno so potrdili, da je brez dvoma mojstrovo delo.
Tako kot film se tudi slovenski strip pogosteje kot v drugih deželah napaja v literaturi. Kar ni nujno slabo – zakaj bi si namreč risarji morali vsakič sami izmišljati zgodbe, če pa so za razvijanje idej in pripovedništvo poklicani tudi pisatelji?
"Vsak solo je neka vrsta avtoportreta ali ogledala. Želela sem, da ta predstava ne bi bila zgolj osebno ogledalo, ampak hkrati ogledalo družbe," o predstavi Ponaredki, odtisi in drugi vdori pravi koreografinja Magdalena Reiter.
Umetnica Neža Knez pripravlja delavnico, ki omogoča, da se otroci spoznajo z analognim/ročnim animiranjem na filmski trak. Na tega bodo nanašali barve, risali, pisali in ga nato predvajali preko analognega projektorja.
Augsburg je bil okoli leta 1500 eno od bolj cvetočih mest severno od Alp. Postal je pomembno trgovsko mesto, močno povezano s habsburškim dvorom, kar je ustvarjalo ugodne možnosti za umetniški razcvet.
Umetniki so se z vprašanjem človekovega odnosa do narave začeli ukvarjati veliko prej, preden je okoljska problematika postala del širšega javnega diskurza.
Tokratni Osmi dan prinaša dva z Italijo povezana prispevka. Obiskali smo razstavo, posvečeno staroveškemu gledališču v Muzeju Are Pacis v Rimu in se pozanimali o vezi Srečka Kosovela s Trstom.
V dunajski Mozartovi hiši si lahko ogledate razstavo, posvečeno "Mozartu za mizo". Obravnavane so tako skladateljeve prehranjevalne navade kot tudi pojavljanje hrane v njegovih delih.
V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju, Urška Todosovska Šmajdek za prenovo Pelikanove hiše v Celju, Irena in Mirko Cigula pa za posebne zasluge.
Na 77. festivalu v Cannesu je zlato palmo za kratki film prejel hrvaški film Mož, ki ni mogel molčati, ki je nastal (tudi) v manjšinski slovenski koprodukciji. Producent Boštjan Virc nagrado opiše kot "sveti gral in ambicijo vsakega filmarja."
Furiosa je v ameriških kinih zabeležila mizeren premierni konec tedna; po gledanosti je samo za las uspela prehiteti novega - in po vseh poročilih sodeč kilavega - Garfielda. Naj vas to ne odvrne od ogleda; čeprav ne dosega Ceste besa, je močan film.
Veteran Steven Spielberg, ki je daljnega leta 1974 s huronskim uspehom Žrela tako rekoč "izumil" koncept poletnega blockbusterja, se poleti 2026 vrača s filmom o NLP-jih.
Konec maja bo sklenil poklon dvema slovenskima gledališkima ustvarjalcema: prevajalcu in lektorju Srečku Fišerju Uredništvo igranega programa čestita za nagrado tantadruj, dramskemu igralcu Evgenu Carju pa za osemdeseti rojstni dan.
Založba KUD Sodobnost International je ob 20-letnici podelila nagradi za kratko zgodbo Zali Vidic in esej Ivanu Verču. Jubilej so počastili tudi z antologijo nagrajenih zgodb in podelitvijo priznanj sončnica na rami.
Dobra dva tedna pred začetkom 57. Mednarodnega tabora likovnih samorastnikov Trebnje v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje predstavljajo dela Darje Štefančič na razstavi Krajine neizgovorjenega.
V Kunsthausu nova razstava 24/7 obravnava delo kot umetnost in tako z znanimi kot novimi umetniškimi deli tematizira današnje preobrazbe delovne sile: nevidno delo, avtomatizacijo, digitalizacijo, globalizacijo in negotove delovne pogoje.
Kratki animirani film režiserke Zarje Menart s pomočjo treh ptic raziskuje naš notranji svet. Osebna interpretacija ljudske pesmi, ki združuje lutkovno in kolažno animacijo, bo v torek premierno predvajana na festivalu v Krakovu.
Neveljaven email naslov
