Zamujanje s postavljanjem arkad na Muzejskem otoku ima pravzaprav že dolgo zgodovino. Že ko so prvič postavljali stebrišče okoli prostora pred vhodom v Staro nacionalno galerijo (Alte Nationalgalerie), zaradi katerega predsednik Fundacije pruske kulturne dediščine (Stiftung Preußischer Kulturbesitz) Hermann Parzinger Muzejskemu otoku pripisuje 'lepoto Arkadije', je prišlo do večdesetletne zamude. Prvi odsek kolonad na Muzejskem otoku so že leta 1860 zgradili po načrtih Friedricha Augusta Stülerja, arhitekta Novega muzeja. Nadaljevanje je sledilo po gradnji Nacionalne galerije ob izteku sedemdesetih let 19. stoletja. Natančneje, kolonade so bile muzejski upravi predane 31. maja 1880.
Izrasel iz duha razsvetljenstva
Tudi tokratna 'predaja dvorišča v uporabo' je bila svečan dogodek. Vendar pa je bilo arkadno dvorišče z velikim vodnjakom, okoli katerega bo berlinski arhitekturni biro, odgovoren za urejanje parkovnih površin okoli muzejev na Muzejskem otoku, postavil še klopice, nekoliko zapostavljeno v govorih povabljencev. Če je predsednik nemške sekcije ICOMOS-a (Mednarodne organizacije za kulturnozgodovinske spomenike) Michael Petzet še poudarjal pomen Muzejskega otoka kot Gesamtkunstwerka, ki je izrasel iz duha razsvetljenstva, pa so se drugi govorniki veliko bolj ukvarjali z mestnim gradom, ki ga menda ne bo.
Kriza ali ne, grad bi moral postaviti
Berlinski sekretar za kulturo André Schmitz je tako dejal: "Kriza ali ne - te zgodovinske priložnosti ne bi smeli tako z lahkoto zaigrati ali je vsaj premakniti." Parzinger pa je svoj pogled strnil v misel: "Kje, če ne prav tukaj, nasproti Muzejskemu otoku, naj naša družba nadaljuje kulturni dialog." S tem je seveda mislil na ureditev raziskovalno-študijskega centra v prostorih novega-starega Muzejskega gradu, zaradi katerih tudi celoten južni del Muzejskega otoka imenujejo Humboldtov forum. A očitno Humboldtovega foruma, izhodišča 'novega razsvetljenstva' še dolgo ne bo.