Odkritih je bilo še 119 lobanj na fasadi stolpa starodavnih Aztekov, so sporočili z mehiškega nacionalnega inštituta za arheologijo in zgodovino. Stolp iz človeških lobanj je bil po naključju odkrit v mehiški prestolnici leta 2015 med obnovo ene od zgradb v mestu, je poročal britanski BBC.

Raziskovalci menijo, da je najdba povezana z lobanjami iz azteškega templja Mayor, posvečenega njihovemu vrhovnemu bogu Sonca, vojne in človeškega žrtvovanja Huitzilopochtliju. Poimenovane Huey Tzompantli so namreč lobanje nekoč stale na vogalu kapelice, posvečene prav Huitzilopochtliju, zaščitniku azteške starodavne prestolnice Tenochitlan.

Starodavni Azteki so ljudstvo, ki je dominiralo nad velikanskim področjem osrednje Mehike med 14. in 16. stoletjem, potem pa so njihovo civilizacijo uničili španski konkvistadorji, ki so kolonizirali Ameriko. Proti tehnološko veliko superiornejšim prišlekom iz Evrope starodavni Azteki niso imeli nikakršne možnosti in so bili pokorjeni v vsega nekaj letih. Španski osvajalec Hernan Cortes je prestolnico Tenochtitlan osvojil leta 1521. Ko so osvajalci prihajali v mesto, jih je prestrašila podobna postavitev lobanj kot omenjeni Huey Zuompantli, morda gre prav za isto strukturo, ugibajo raziskovalci.

Pod mestno katedralo, kjer je bil nekoč tempelj

Stolp cilindrične oblike, ki ima v stene vgrajene lobanjo pri lobanji, so odkrili v samem središču mehiške prestolnice, kjer danes stoji mestna katedrala, ki so jo zgradili čez starodavni tempelj Mayor, posvečen bogu Sonca v starodavni prestolnici Tenochtitlan, današnjem Ciudadu de Mexicu. Arheologi so identificirali tri različne faze konstrukcije stolpa med letoma 1486 in 1502.

"Tempelj Mayor nas kar naprej znova preseneča in Huey Tzompantli je nedvomno ena najimpresivnejših arheoloških najdb v zadnjih letih v naši državi," je dejal mehiški minister za kulturo Alejandra Frausto.

Odkritje stolpa je sicer arheologe presenetilo, saj so pričakovali, da bodo našli lobanje mladih bojevnikov, a našli so tudi lobanje žensk in otrok, kar je sprožilo nemalo vprašanj glede človeških žrtvovanj v azteškem imperiju.

"Ne moremo točno povedati, koliko lobanj pripada vojščakom, lahko gre tudi za ujetnike, ki so jih namenili žrtvovanju, vemo pa, da so vse posvetili in spremenili v darove bogovom ali celo v personifikacijo bogov," je pojasnil arheolog Raul Barrera.