Zgodba o Blejskem gradu sega v leto 1004, ko je nemški cesar Henrik II. podaril blejsko posest briksenškemu škofu Albuinu. Takrat je na mestu današnjega gradu stal samo romanski stolp, ki ga je varovalo obzidje. Prvi grad so škofje zgradili okoli leta 1011, njegova prvotna naloga pa je bila obrambne narave. V zrelem srednjem veku so dogradili še dodatne stolpe in izpopolnili utrdbeni sistem z obzidjem in dvižnim mostom nad jarkom, ki je danes sicer že zasut. Foto: BoBo
Zgodba o Blejskem gradu sega v leto 1004, ko je nemški cesar Henrik II. podaril blejsko posest briksenškemu škofu Albuinu. Takrat je na mestu današnjega gradu stal samo romanski stolp, ki ga je varovalo obzidje. Prvi grad so škofje zgradili okoli leta 1011, njegova prvotna naloga pa je bila obrambne narave. V zrelem srednjem veku so dogradili še dodatne stolpe in izpopolnili utrdbeni sistem z obzidjem in dvižnim mostom nad jarkom, ki je danes sicer že zasut. Foto: BoBo

Nagrado živa za najboljši slovanski muzej prejel Pokrajinski zgodovinski muzej Ruse v Bolgariji, častno omembo za promocijo nesnovne kulturne dediščine pa je prejel Muzej Bećarac v mestu Pleternica na Hrvaškem.

Podelili so tudi pet posebnih priznanj živa 2024. Fotohiša Pelikan, ki deluje pod okriljem Muzej novejše zgodovine Celje, je priznanje prejela za trajnostno delovanje, Muzej sodobne umetnosti Črne gore v Podgorici za vodenje in učinkovitost ekipe ter Muzej Hercegovine v Trebinjah v Bosni in Hercegovini za pozornost do obiskovalcev in odprtost.

Radomski vaški muzej na prostem v Radomu na Poljskem je priznanje prejel za ustvarjalnost, Muzej Johna Amosa Comeniusa v mestu Uhersky Brod na Češkem pa za pripovedništvo, so sporočili s FSK-ja.

V prenovljeni Fotohiši Pelikan v Celju, ki je vrata odprla letos, je na ogled na ogled celovit kompleks fotografske kulturne dediščine. Foto: Zgradba zamisli
V prenovljeni Fotohiši Pelikan v Celju, ki je vrata odprla letos, je na ogled na ogled celovit kompleks fotografske kulturne dediščine. Foto: Zgradba zamisli

Kot so še zapisali, so med 25. in 27. septembrom deseto obletnico delovanja nagrade živa zaznamovali tudi z mednarodno muzejsko konferenco.

Gostitelji nagrade živa, ki izpostavlja povezovanja med slovanskimi muzeji in prispeva k prepoznavnosti bogastva kulturne in naravne dediščine v slovanskih državah, so bili v letošnjem letu bolgarsko ministrstvo za kulturo, Mestna občina Gabrovo in Regionalni etnografski muzej na prostem ETAR v Gabrovem, dobitnik nagrade živa 2020 za najboljši slovanski kulturni in naravni spomenik, ki je bil glavni organizator in podpornik dogodka in kjer potekala muzejska konferenca.

Letos je sicer žirija za nagrado nominirala 20 muzejev iz desetih držav.

Nagrade kot kulturno stičišče
Direktorica FSK-ja Andreja Rihter je ob letošnjem jubileju izrazila zadovoljstvo z doseženim, vzpostavljena je bila namreč mreža 210 muzejev iz 12 slovanskih držav, kar predstavlja pomemben uspeh in pomeni, da so bili v preteklem desetletju izpolnjeni začrtani cilji te nagrade.

Kot so še zapisali pri FSK-ju, nagrada živa ni namenjena le prepoznavanju kulturne dediščine in počastitvi dosežkov najboljših muzejskih praks v slovanskih državah, ampak predstavlja pomembno nadnacionalno kulturno stičišče in srečevališče, ki pospešuje dialog, komuniciranje in sodelovanje na področju varstva kulturne in naravne dediščine, promocije muzejskih zbirk, storitev in izobraževanja.

Nagrada je bila ustanovljena na pobudo Andreje Rihter, poimenovana je po slovanski boginji Živi, ki predstavlja načelo življenja, lepote, vitalnosti in plodnosti.