Posebej poudarja občini Radovljica in Kamnik ter angažma društva iz Tržiča.

Marsikje na Gorenjskem namreč stojijo srednjeveški gradovi ali njihove ruševine. Radovljiška občina je prepoznala pomen te dediščine in njen turistični potencial. Tako vsako leto vlaga v grad Kamen, letos bo uredila še dostop do gradu Glanz. Za bližnji grad Altgutenberg pa skrbi tržiško kulturno društvo.

Gre za tri primere dobrih praks, kako lokalna skupnost vlaga trud in sredstva v to, da se grajske razvaline ohranjajo. Na splošno pa so grajske razvaline in njihova vrednost še vedno precej slabo prepoznane. "Imamo neko romantično vizijo razvalin na hribčku, vendar občine in turizem njihovega pomena ne prepoznajo v zadostni meri, da bi jih redno vzdrževali," je ocenila Judita Lux.

Preveliko breme za lastnike
Kot je dejala, od lastnikov gozdov, v katerih so grajske ruševine, ne morejo pričakovati, da bodo skrbeli zanje, saj bi jim to predstavljalo le ogromne stroške. Zato je dobro, če skrb zanje prevzamejo lokalne skupnosti, saj gre vendarle za javno korist. Brez truda in sredstev pa grajske razvaline prerašča drevje, uničujejo ga korenine in tako se propadanje nadaljuje.
Marsikateri grad je že tako preraščen, da je komaj še viden, kar denimo velja za ostanke gradu na Šmarjetni gori pri Kranju. Precej pozabljen je bil tudi grad Glanz nad Slatno na poti na Dobrčo, vendar je nato radovljiška občina na pobudo krajanov letos odkupila zemljišče z grajsko razvalino. Po ogledu arhitekta, pristojnega konservatorja in revirnega gozdarja je predvideno čiščenje območja, ki se bo nadaljevalo s sanacijo najbolj ogroženih zidov.

Direktorica radovljiške občinske uprave Alenka Langus je pojasnila, da bodo letos območje gradu očistili grmovja in podrasti, uredili dostopno točko in ruševine predstavili z informativnimi tablami. Grad Glanz, ki se je od leta 1557 imenoval Gutenberg, je bil naslednik starega gutenberškega gradu, ki je veljal za enega najstarejših gradov na Slovenskem in ki je bil uničen v potresu leta 1511.

Grad Altgutenberg: prostovoljni napori za oživitev, občina pa nič
Omenjeni stari grad Altgutenberg, ki leži v sosednji občini, je v zadnjih letih deležen kar precejšnje pozornosti, saj ga je v upravljanje vzelo tržiško Kulturno umetniško društvo Ampus in se lotilo njegovega oživljanja. Območje gradu so očistili grmičevja in dreves, uredili dostope in postavili lesene podeste, na gradu pa so začeli pripravljati tudi posamezne dogodke.

Kot je povedal predsednik društva Ampus, akademski restavrator Anže Bizjak, je dela še veliko. Treba bi bilo restavrirati zidove, dobrodošel bi bil tudi arheološki izkop, s katerim bi dobili celostno podobo o tem, kako je grad izgledal, morda bi odkrili tudi rimske ostaline. Med bolj drznimi idejami je rekonstrukcija usnjene brvi, po kakršni sodeč po legendi sodeč nekoč z gradu hodili v cerkev na sosednjem hribu.

"Upali smo, da ko bo Altgutenberg postal precej obiskana točka, kar se je tudi zgodilo, da bo tržiška občina zagotovila več denarja za sanacijo, vendar se to ni zgodilo," je dejal Bizjak. Kot je pojasnil, jim v društvu ob vsem prostovoljnem delu, ki so ga vložili v oživitev gradu, zato navdušenje po petih letih popušča.

Občina se tudi za zdaj ni odločila, da bi grad razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena, kar bi pomenilo, da bi bilo zanj treba bolje skrbeti. Je pa, kot je poudaril Bizjak, to precej poseben grad, ki bi z ustreznim finančnim vložkom lahko postal zanimiva turistična točka, posebej mamljiva za tuje goste.

Pozitivni zgled gradu Kamen
Idealno bi bilo, je ocenil Bizjak, da bi tržiška občina v grad vsako leto vložila nekaj 10.000 evrov, kot občina Radovljica vlaga v grad Kamen. Sedanjih nekaj tisoč evrov, kolikor jih imajo za grad letno na voljo, namreč ne zadošča. Restavriranje vzhodnega obzidja, ki je najbolj kritično, bi denimo stalo 50.000 evrov.

Radovljiška občina že nekaj let vsako leto v grad Kamen vloži od 50.000 do 100.000 evrov. Še precej večja sredstva pa so bila v grad vložena že pred več kot 50 leti. "Takrat je na žalost le malo zmanjkalo, da bi bila narejena tudi pika na i in bi bil grad toliko urejen, da bi lahko z naslova turizma sam zaslužil za svoje vzdrževanje," je pojasnila Luxova.

Tako zdaj grad Kamen za vzdrževanje potrebuje občinska sredstva. "Z vsakoletnimi naložbami se da narediti zelo veliko, samo prepoznati je treba potencial takšne dediščine," je poudarila Luxova, ki je zelo zadovoljna s trudom radovljiške občine.

Letos je denimo grad dobil prenovljen stolp z novo streho z znamenitimi grajskimi špicami. "Vsi posegi potekajo pod nadzorom spomeniškega varstva, zaradi česar so dela res malo dražja, vendar je videz čudovit," je zadovoljen radovljiški župan Ciril Globočnik.

Napovedal je, da bodo z urejanjem gradu, ki je za zdaj usmerjeno zlasti v zagotavljanje varnosti obiskovalcev, še nadaljevali, četudi za zdaj ni realno, da bi se grad lahko sam financiral. Ni namreč v takem stanju, da bi lahko zanj zaračunavali vstopnino, prav tako ni na voljo dovolj sredstev, da bi ga lahko v zadostni meri obnovili. Je pa obiskovalcev veliko, saj grad velja za pravo atrakcijo.

Načrti za "pot begunjskih gradov"
Nekaj sredstev bo za predstavitev gradov radovljiška občina skušala dobiti prek državnih razpisov. V načrtu je projekt ureditve poti begunjskih gradov, ki bi lahko povezala gradove Kamen, Glanz in Altgutenberg. V okviru projekta bi med drugim pred gradom Kamen uredili sanitarije in vstopno točko.

Velik potencial v gradu Kamen vidijo tudi v društvu Ampus, kjer razmišljajo, da bi po poteku pogodbe o upravljanju gradu Altgutenberg za svoj matični grad morda raje vzeli kar begunjski grad, ki bi bil lahko, kot je nekoč že bil, odlično prizorišče za različne dogodke.