Po večmesečnih restavratorskih posegih bodo v Kvirinalski palači v Rimu 22. junija odprli razstavo, na kateri bo zbranih približno dva ducata bronastih kipcev, ki datirajo v čas od 3. stoletja pr. n. š. do 1. stoletja n. š. Novembra, ko so arheologi javnost prvič obvestili o najdbi največje zbirke bronastih kipcev, kar jih je bilo kdaj odkritih na italijanskih tleh, je stroka odkritje opisala kot "prelomno najdbo", ki bo "na novo pisala zgodovino".

Kipce so v letih 2021 in 2022 odkopali v vasici San Casciano dei Bagni, ki je še vedno znana po priljubljenem termalnem kopališču. Arheologi so že od nekdaj verjeli, da se pod zemljo najverjetneje skrivajo antične ruševine.

Prva arheološka izkopavanja na tem področju sicer niso obrodila sadov. Leta 2019 so arheologi začeli preiskovati parcelo poleg javnega kopališča, a so po več tednih izkopavanj odkrili le sledi nekakšnega zidu, kot je pojasnil župan Agnese Carletti.

"Preblisk intuicije" v pravem trenutku
Upokojeni smetar in amaterski lokalni zgodovinar Stefano Petrini je takrat enkrat doživel "preblisk intuicije", kot se je izrazil: spomnil se je, da je leta prej na čisto drugem koncu kopališča opazil drobce antičnih rimskih stebrov. Videti se jih je namreč dalo samo z ene točke zapuščenega vrta, ki je nekoč pripadal njegovemu prijatelju, zdaj že pokojnemu zelenjavarju, ki je s pridelki s svojega vrta zalagal trgovino v San Cascianu.

Ko je Petrini arheologe napotil na novo lokacijo, so hitro videli, da so tokrat zadeli terno. "Vse se je začelo s tem, s stebri," se spominja Petrini.

Vodja izkopavanj Emanuele Mariotti se prav tako spominja, da je njegova ekipa pred Petrinijevim napotkom "postajala že precej obupana".

Na novi lokaciji so najprej naleteli na tempelj, ki je bil v samem središču antičnega kopališkega kompleksa. Kipci, ki so jih odkopali, so bili daritve Etruščanov in Starih Rimljanov, ki so se bogovom priporočali za dobro zdravje. Pogoste daritve so bili tudi kovanci in majhni kipi v obliki posameznih telesnih delov, na primer ušes ali stopal.

Ne kip atleta, pač pa tršatega bolnika
Morda najbolj zanimiva najdba je bil kipec "tršatega fanta", ki v višino meri približno 90 centimetrov in očitno trpi za nekakšno boleznijo kosti. Napis razkriva, da mu je bilo ime Mark Grabillo. "Ko smo ga dvignili iz tal in je bil še čisto blaten, se je zdelo, da je to kip športnika ... Ko smo ga očistili in si ga natančneje ogledali, pa je postalo jasno, da gre za kip bolnega človeka," je pojasnila arheologinja Ada Salvi.

Med manj pogostimi daritvami, ki so jih našli na lokaciji, so bili ostanki jajčnih lupin, smrekovih storžev, koščice breskev in sliv, kirurško orodje in dva tisoč let star pramen kodrastih las. "To nam odpira okno v razumevanje, kako so Rimljani in Etruščani dojemali povezavo med zdravjem, vero in duhovnostjo," pojasnjuje Ada Salvi. "To je cel preplet pomenov, ki ga je še treba preučiti in razumeti."

Tempelj so zaprli na začetku 5. stoletja n. š, ko je prenehal delovati tudi cel kopališki kompleks. Toplo blato iz kopeli je zalilo kipce in jih dolga stoletja ohranilo v praktično izvirnem stanju. Izkopavanja na lokaciji bodo nadaljevali konec tega meseca.

Mariotti "je absolutno prepričan", da jih v naslednjih letih čakajo še nove najdbe – upajo, da bodo identificirali še drugih šest kipov, ki jih je, po napisu sodeč, v templju pustil Mark Grabillo. "Zdaj smo šele dvignili pokrov," ocenjuje arheolog.

Po razstavi v Rimu bodo kipi stalen dom najverjetneje dobili v muzeju, ki ga lokalne oblasti nameravajo v naslednjih letih zgraditi v San Cascianu. Vas s 1500 prebivalci, ki se – kot številna ruralna območja v Italiji – spopada z begom prebivalstva, upa, na priliv "služb, kulture in znanja", kot se je izrazil Petrini.