Galeja San José je bila 64-topna, trijamborska galeja španske mornarice. Na svoji zadnji plovbi je prenašala zaklad iz današnje Paname v Kolumbijo; spremljale so jo tri španske bojne ladje in 14 trgovskih plovil. Foto: Reuters
Galeja San José je bila 64-topna, trijamborska galeja španske mornarice. Na svoji zadnji plovbi je prenašala zaklad iz današnje Paname v Kolumbijo; spremljale so jo tri španske bojne ladje in 14 trgovskih plovil. Foto: Reuters

T. i. galeja San José, trijambornica španske mornarice, je leta 1708 potonila v bitki ob obali Cartagene v Kolumbiji. Ko je pristala na morskem dnu, je bila obložena z zlatom, srebrom in smaragdi v skupni vrednosti (današnjih) 17 milijard dolarjev. Odkrili so jo leta 2015 in jo identificirali po zaslugi delfinov, vrezanih v bronaste topove na krovu.

Bojijo se novodobnih piratov
Kolumbija je galejo razglasila za del svoje potopljene dediščine, s čimer se je zavezala k ohranjanju razbitine in vse njene vsebine. Natančna lokacija galeje je klasificirana kot državna skrivnost. Potencialno dvigovanje razbitine na morsko površje je že dolga leta predmet pravdanja in zakonskih sporov.

Podvodna naprava, ki so jo spustili na globino 900 metrov, je strokovnjakom priskrbela nove vodne posnetke slavne razbitine. Na njih se je skrivala tudi nenadejana najdba: v bližini so opazili še dve razbitini. Ena je kolonialna ladja, druga pa škuner – obe naj bi se potopili med kolumbijsko vojno za neodvisnost od Španije, torej pred približno 200 leti.

"Na istem območju se nam zdaj ponujata še dve novi možnosti za arheološke raziskave," je komentiral admiral Gabriel Perez. "Delo se torej šele začenja."

Arheologi skušajo s pomočjo zgodovinskih virov čim bolj natančno locirati mesta brodolomov in potem tam iskati morebitne razbitine. Foto: Reuters
Arheologi skušajo s pomočjo zgodovinskih virov čim bolj natančno locirati mesta brodolomov in potem tam iskati morebitne razbitine. Foto: Reuters

Novi posnetki ponujajo doslej najbolj jasen pogled na zaklad, ki je potonil z galejo San José – razločiti se da zlatnike in zlate ingote pa v Sevilli izdelane topove in celo nerazbit servis porcelana iz Kitajske. Arheologi zdaj poskušajo s pomočjo pečatov na porcelanu servis datirati.

"Ideja je, da zaklad dvignemo in ta vzpostavimo dolgoročne, vzdržne finančne mehanizme za prihodnje ekstrakcije," je napovedal predsednik Duque. "Tako bomo zaščitili zaklad, dediščino galeje San José."