Na Bledu obnovili spomenik Mihajlu Pupinu, Srbu, ki ima zasluge, da je Bled del Slovenije

Zavod za kulturo Bled pripravlja slovesnost ob obnovljenem spomeniku matematiku, fiziku in izumitelju Mihajlu Pupinu, ki je na Pariški mirovni konferenci leta 1919 pripomogel k odločitvi, da je Slovenija ohranila del ozemlja, na katerem je Bled.

Pupinov spomenik so na Bledu odkrili pred osmimi leti, zdaj pa so ga obnovili.

Tak je bil Pupinov spomenik, ko ga je leta 2015 odkril takratni predsednik Pahor. Foto: BoBo

Kip sta 9. oktobra 2015 odkrila tedanja predsednika Slovenije in Srbije Borut Pahor in Tomislav Nikolić, današnje slovesnosti ob prenovi spomenika pa se bosta udeležila direktorica Zavoda za kulturo Bled Lea Ferjan in častni konzul Srbije v Sloveniji Tomaž Kavčič. Kip, ki je delo Aleksandra Zarina, je obnovil restavrator s kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jaka Grmek.

Mihajlo Pupin se je rodil 9. oktobra 1854 v vasi Idvor v Banatu v tedanji Avstro-Ogrski. Bil je sin nepismenih staršev, ki so mu kljub temu omogočili šolanje. Po smrti očeta se je znašel v hudih finančnih težavah, zato je leta 1874 odšel v Ameriko. Tam se je leta 1879, potem ko je najprej delal kot fizični delavec, vpisal na kolidž Columbia v New Yorku. V Cambridgeu in Berlinu je študiral matematiko, fiziko in kemijo ter pridobil doktorat.

Pupin je v svetu znan predvsem kot izumitelj. Podpisan je pod 34 patentov, najbolj znan je tisti, ki je znatno podaljšal razdalje telefonskih komunikacij z zmanjšanjem izgube jakosti toka. S svojim delom se je tako uveljavil, da je bil prejemnik številnih visokih odlikovanj in častni doktor na 17 univerzah v ZDA ter v Evropi, so sporočili iz Zavoda za kulturo Bled.

Zgodovinsko razpotje, na katerem bi Bled lahko pripadel Italiji
Leta 1919 se je na povabilo Kraljevine SHS udeležil Pariške mirovne konference po prvi svetovni vojni. Ugleden srbsko-ameriški znanstvenik in izumitelj je bil s svojo razgledanostjo in širokim krogom znancev izredno pomemben član delegacije Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po ocenah zgodovinarjev gre njemu velika, morda celo največja zasluga, da so Bled, Bohinj, Jesenice, Kranjsko Goro in velik del Julijcev s Triglavom v Parizu prisodili Sloveniji oziroma Kraljevini SHS in ne Italiji.

Leta 1921 je bil Pupinu za uspešno opravljeno delo pri pogajanjih na mirovni konferenci podeljen naziv častnega občana Bleda. Znanstvenik, akademik, književnik in izumitelj je umrl 12. marca 1935 v New Yorku.