V Solunu so v soboto po več kot dveh desetletjih od začetka gradnje odprli prvo progo podzemne železnice s 13 postajami. Čeprav je projekt v drugem največjem grškem mestu tudi zaradi obsežnih arheoloških izkopavanj trajal tako dolgo, da je postal predmet hudomušnih šal, ob odprtju podzemna železnica po oceni številnih velja za eno najlepših na svetu.

Sorodna novica V Solunu naleteli na izjemno arheološko najdbo

Ob arheoloških najdbah so morali dela ustaviti tudi za več mesecev ali celo let
Solunska podzemna železnica se je začela pisno prvič omenjati že leta 1976, dejansko delo na projektu se je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP začelo leta 2006. Čeprav naj bi bila železnica glede na prvotne načrte končana leta 2012, je projekt odtlej večkrat zastal, saj so gradbeni delavci pod zemljo vedno znova naleteli na arheološke artefakte.

Med gradnjo projekta so odkrili ostanke bizantinske tržnice, rimskega pokopališča in številne druge arheološke najdbe iz pestre in več kot 2000-letne zgodovine mesta. Najdbe so vsakič znova prestavljale nadaljevanje del na podzemni železnici, obenem pa je zaradi njih potekala vrsta razprav o tem, kako se bo mesto moderniziralo in hkrati zaščitilo svojo bogato preteklost. Rešitev je bila, da se oboje združi s prikazom odkritih artefaktov, v katerih bodo lahko uživali sodobni potniki.

Nenehna prilagajanja arheološkim najdbam
V skoraj štirih desetletjih so izkopali, restavrirali in v postaje vgradili približno 300.000 artefaktov, med njimi ostanke antičnih cest, stebrov, stenskih elementov in marmornih predmetov. Med drugim so na ogled zgodnjekrščanska bazilika, vodovodni in drenažni sistemi ter antična grobišča, polna nakita in zlata. Melina Paisidou, članica ekipe arheologov, ki so pomagali pri izkopavanjih, je za Reuters povedala, da so našli staro trgovsko središče mesta s številnimi majhnimi trgovinami iz bizantinskega obdobja. Ker so našli tudi živo srebro, sklepajo, da so bile med njimi tudi zlatarske in draguljarske delavnice.

Gradbeniki so morali kopati precej globlje, tudi do 31 metrov globlje, kot je bilo prvotno načrtovano, da bi zagotovili, da predori potekajo pod arheološkimi najdbami. Naleteli so tudi na velik del glavne ceste iz rimskega obdobja v dolžini približno 75 metrov, kar znaša enako eni postaji podzemne železnice.

Gre za drugo podzemno železnico v državi – v Atenah so jo odprli leta 2000
Grški premier Kiriakos Micotakis je odprtje podzemne železnice označil za zgodovinski trenutek, ki dokazuje kulturno bogastvo mesta. "To ni le projekt javnih del, ki je za mesto izjemno pomemben. To je tudi muzej," je ob odprtju dejal grški premier. "Verjetno smo edini kraj na svetu, v katerem do vlaka prideš skozi podzemni muzej." Kljub zahtevnosti in dolgotrajnosti projekta, ki je stal približno tri milijarde evrov, pa vozovnica ni draga: stane namreč 0,60 evra.

Gradnja podzemne železnice je trajala skoraj 20 let, zavlekla pa se je tudi zaradi težav s financiranjem med finančno krizo med leti 2009 in 2018. Obiskovalcem pristaniškega mesta na severu Grčije so tako omogočili ne le hitro potovanje na 10-kilometrski progi, ki bo mesto po ocenah strokovnjakov vsak dan razbremenila za vsaj 56.000 voženj z avtomobilom, temveč tudi ogled zgodovinskih zakladov mesta.

Kot piše britanski The Guardian, naslednje leto v Solunu napovedujejo odprtje druge proge, medtem ko leta 2040 načrtujejo podaljšanje proge do osem kilometrov oddaljenega mednarodnega letališča.