Hanzeatska zveza je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.

Podvodni arheologi iz severnonemškega mesta Lübeck so v ponedeljek zaradi dobre podvodne vidljivosti in vremenskih razmer predčasno končali projekt dviga več stoletij stare razbitine ladje v ustju reke Trave. Znanstvena skupina, ki je sodelovala pri prizadevanjih, je prej pričakovala, da bo delo, ki se je začelo junija, trajalo približno tri mesece in bo končano septembra, poroča Deutsche Welle.

Skupni stroški projekta, ki ga financirajo državljani Lübecka, so ocenjeni na približno 2 milijona evrov (2,2 milijona dolarjev).

Razbitina, ki je ležala 11 metrov (36 čevljev) pod površjem, je bila po naključju odkrita med rutinskim raziskovanjem regionalnega urada za vode in pomorski promet (WSA).

"Našli smo več, kot smo upali, in že lahko potegnemo številne zaključke glede tovora in opreme hanzeatske ladje," je povedal vodja projekta Felix Rösch, ki vodi projekt. Domnevajo, da je bilo plovilo verjetno zgrajeno na Nizozemskem okoli leta 1650, za ladjo pa naj bi bil usoden požar tovora. Rösch je dejal, da črne sledi na nekaterih delih tovora, najdenega s srednje veliko jadrnico, kažejo, da je morda potonila zaradi požara. "Na palubi je bil očitno večji požar," je dejal.

Med tovorom ladje so bili sodi s kalcijevim oksidom, ki mu rečemo tudi žgano apno in je bil material, ki se je takrat običajno uporabljal za gradnjo stanovanj. "Tam spodaj je približno 170 sodov, izvlekli jih bodo v naslednjih dneh," je dejal Rösch in dodal, da je možno, da je voda, ki je prodrla v sode, lahko povzročila kemično reakcijo, kar je privedlo do močne vročine, ki je na koncu povzročila požar.

Poleg porcelana, živalskih kosti in ladijskega pribora, najdenega med ruševinami 25 metrov dolge in šest metrov široke razbitine ladje Lübeck, je bil Rösch še posebej ponosen na steklenico žganja, ki so jo našli med razbitinami. Na njem je beseda "Londn", ki se zelo verjetno nanaša na britansko prestolnico in ključno trgovsko pristanišče.

Prvi izsledki kažejo, da je bilo plovilo verjetno na poti v Lübeck iz Skandinavije, ko je potonilo.
Ekipe, ki izkopavajo ladjo, sesajo usedline z morskega dna, da bi odkrile njene ostanke plast za plastjo. Kose, ki jih dvignejo na površje, nato odpeljejo v skladišče v Lübecku, da jih očistijo in dokumentirajo.

Izdelujejo se tridimenzionalni digitalni skeni vseh predmetov, ki jih dvignejo na površje, sami deli pa se tehnično primerno obdelujejo, da bi jih zaščitili pred hitrim uničenjem. Stroka ocenjuje, da bi bila brez takih ukrepov najdba uničena v nekaj letih.

Znanstveniki upajo, da bodo z analizo razbitin pridobili dragocen vpogled v zgodovino mesta Lübeck in njegove trgovinske odnose znotraj Hanzeatske lige, v kateri je imel Lübeck stoletja vodilno vlogo. Znanstveniki pravijo, da je možno, da je najdba povezana z brodolomom iz leta 1680, ki je omenjen v dokumentih, shranjenih v mestnem arhivu.

Čeprav so v preteklih letih v Baltiku našli številne vojaške ladje iz tega obdobja, so odkritje tako dobro ohranjene trgovske ladje v jugozahodnem bazenu morja pozdravili kot senzacijo, še posebej glede na njeno izjemno dobro ohranjenost.

Hanzeatska liga je bila komercialna in obrambna konfederacija evropskih mest in mestnih držav, ki se je začela v severni Nemčiji v 12. stoletju in se razcvetela, da bi prevladala nad trgovino v Severnem in Baltskem morju, dokler ni dokončno razpadla v poznem 17. stoletju.

Kljub razpadu se je ideja o konfederaciji nadaljevala v različnih ponovitvah, nazadnje v Novi Hanzeatski ligi – znani tudi kot Hanzeatska liga 2.0. To so februarja 2018 vzpostavili finančni ministri EU-ja iz Danske, Estonije, Finske, Irske, Latvije, Litve, Nizozemske in Švedske, še poroča Deutsche Welle.