Karić je eden od osmih pričevalcev, ki na avdiorazstavi v Muzeju novejše zgodovine Celje spregovorijo o svojih izkušnjah, povezanih s predorom pod sarajevskim letališčem. Ta je bil med obleganjem Sarajeva edina povezava med obleganim mestom in svobodo.

Simbola upanja in človeške vzdržljivosti
Na avdiovizualni razstavi, ki jo pod naslovom Predor rešitve – Tunel spasa odpirajo danes in bo na ogled do 27. novembra, so razstavljeni portreti pričevalcev, ki jih je med snemanjem radijske igre v režiji Alena Jelena ustvaril fotograf Igor Husbašić. Portrete spremljajo njihova pričevanja, ki iz svoje perspektive osvetljujejo pomen predora, ne samo kot preživetvene poti, ampak tudi kot simbola upanja, inovativnosti in človeške vzdržljivosti.

Ob spominu na vojno v Sarajevu govorijo o treh skupinah junakov – zdravnikih, ženskah, ki so vse niti držale skupaj in kljub pomanjkanju pripravljale neverjetne jedi, in tistih, ki so kopali predor. Med zadnjimi je bil tudi Fuad Serdarević. "Kopal sem tri mesece. Vodo smo na začetku odvajali ročno, z vedri. Šele ko smo dobili črpalko, smo lahko nadaljevali. Zemlja je bila blatna in polna gline, toda delo je bilo nujno. V predoru je odmevala pesem, in ti redki trenutki sproščenosti so bili v napetosti vojne neprecenljivi," se spominja.

Poleg Karića in Serdarevića se izkušenj s predorom spominjajo tudi arhitektka Ena Kukić, kustosinja Belma Čuzović, kustos in mladoletni borec vojske Bosne in Hercegovine Edis Kolar, televizijski režiser Ismir Hero in učiteljica Indira Buljibašić, katerih zgodbe so zajete z veliko občutljivosti in dokumentarističnega pristopa.

Da bi gradili boljšo prihodnost
"Vsaka zgodba iz predora nosi del naše skupne zgodovine. Ohranjanje teh zgodb je ključnega pomena za razumevanje preteklosti in graditev boljše prihodnosti," ob tem pove režiser Alen Jelen. Razstava, pa tudi radijski dokumentarec opominjata, kako pomembno je ohranjanje zgodovinskega spomina.

"Čakala sem, da prvič po dveh letih spet vidim očeta. Med hojo skozi predor mi je noga zdrsnila med lesene deske, mama pa je panično klicala na pomoč. Te občutke vlage in tesnobe bom nosila s seboj vse življenje," se spominja Ena Kukić. Indira Buljubašić je v predor prvič stopila, ko je bila noseča: "Ko sem prvič stopila v predor, noseča in z nahrbtnikom, polnim mesa, in z bučo za starše, nisem čutila strahu. Vedela sem le, da moram naprej – življenje je bilo močnejše od nevarnosti."

Zgodba o strahu, a tudi pogumu in luči na koncu predora
Na avdiorazstavi bo mogoče slišati tudi radijsko dokumentarno oddajo Predor rešitve, ki je nastala v produkciji Radia Slovenija – programa Ars, gledališča ŠKUC in muzeja Predor rešitve. Predor rešitve niso samo pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je poklon vsemu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za naše strahove, vendar hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu predora.