Zaradi izrazitega arhitekturnega oblikovanja objekti predstavljajo izjemno kulturno dediščino tega prostora in bi lahko bili predmet varstva kulturne dediščine.

Izsledke arhivskih raziskav glede načrtovanja in gradnje omenjenih objektov sta v Kulturnem domu v Desklah predstavili Alenka di Battista in Katja Kosič iz Zavoda za varovanje kulturne dediščine.

Hidrocentrali na Soči s pripadajočimi objekti je med letoma 1936 in 1940 načrtovala in zgradila tedanja italijanska oblast. Pri gradnji inženirskih objektov in vgradnji strojnih komponent so uporabili tedaj najboljše dostopno znanje in tehnologijo. Kot pravita strokovnjakinji, bi bilo sicer treba tehniško dediščino še podrobneje raziskati.

Njuna raziskava se je osredotočila na arhitekturo pomožnih stavb. Gre za stavbe z nadzornimi, servisnimi in upravljavskimi prostori ter večje število bivalnih objektov, tako delavskih stanovanj kot stavb za vodstvene in strokovne delavce, ki so jih postavili ob obeh elektrarnah.

Po načrtu Francesca Bonfantija
Načrte za pomožne stavbe je izrisal arhitekt Francesco Bonfanti, čigar delo je dobilo pravo ovrednotenje šele v 90. letih 20. stoletja. Objekti v Doblarju in Plavah že kažejo modernistično zasnovo, ki jo je kasneje razvil pri svojem povojnem delu v Italiji. "Najbolj kakovostno je oblikovana hidroelektrarna Doblar, kjer je arhitekt največ pozornosti namenil zunanjščini, umestitvi v prostor, oblikovanju odnosa z arhitekturo naselja, materialom, ki jih je uporabil. Kar se tiče delavskega naselja, ima zaradi celovitosti velik pomen naselje v Plavah," je dejala Alenka di Battista.

Bonfanti je pozornost posvetil vsem stavbam, tudi blokom v delavskem naselju. V notranjosti nadzornega objekta hidroelektrarne Doblar pa je uporabil marmor, v stavbo umestil okrogla okna in velike zasteklitve v prostorih s turbinami. Pozoren je bil tudi na podrobnosti, kot je uporaba turkizne barve kot metaforičnega odseva reke Soče.

Katja Kosič in Alenka di Battista sta pri raziskavi črpali iz arhitektovega arhiva, arhiva Soških elektrarn in Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici. Kot je dejala Katja Kosič, sta pri terenskem pregledu objektov ugotovili, da so izredno kakovostno zgrajeni in ohranjeni. "So primer dobre prakse in zanesljivo dediščina. Zdaj je odvisno tudi od upravljavca, ali bo pripravljen pristopiti k zaščiti, kar pa bo zagotovo težje pri naseljih."