Gre za projekt, v katerem so se povezali raziskovalci in muzejski strokovnjaki 26 muzejev iz 11 držav jugovzhodne Evrope, med temi tudi Narodni muzej Slovenije. Razstava, ki je trenutno na ogled v Naravoslovnem muzeju v Čikagu (The Field Museum), v Evropo pa prihaja leta 2025, ponuja vpogled v raznolike zbirke nakita, orožja, orodja, ritualnih skulptur in drugih arheoloških predmetov, ki jih hranijo sodelujoči muzeji z območja jugovzhodne Evrope. "Ta sijajna razstava nas spominja, da je prav jugovzhodna Evropa prostor najstarejše človekove stalne poselitve v Evropi že konec 7. tisočletja pr. n. št., obenem pa prostor, v katerem so se od 5. tisočletja pr. n. št. naprej kot prve na evropskih tleh oblikovale najstarejše vladarske družbe, vse do najstarejših državnih oblik in konec koncev helenistične civilizacije v 4. in 3. stoletju pr. n. št.," pravi kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije dr. Peter Turk.

Razstava je zasnovana kronološko – od mlajše kamene dobe prek neolitika do železne dobe. Poleg Slovenije predstavljajo svojo bogato arheološko dediščino še Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Madžarska, Kosovo, Črna gora, Severna Makedonija, Romunija in Srbija.

Čas, ko so se v tem prostoru razvila pomembna središča evropske elite
Po besedah Petra Turka odraža prispevek Narodnega muzeja Slovenije k veliki razstavi o prvih evropskih vladarjih pomen našega prostora v pozni bronasti dobi, ko je s pomembnimi zakladi, kakršen je tisti iz Dragomlja, soustvarjal zapleteno evropsko metalurško proizvodno in izmenjalno mrežo. "Z njo so vzdrževali tesne stike z osrednjim in vzhodnim Sredozemljem kot središčem tedanje visoke civilizacije, obenem pa so domače in sosednje regije oskrbovali z bakrom in bronom kot najpomembnejšima dejavnikoma tedanje izmenjave. V starejši železni dobi so se tudi na ozemlju Slovenije razvila pomembna središča evropske elite, ki so z izjemnimi izdelki, kot so kompleksno izdelane steklene jagode iz Podzemlja, bronasta dvogrebenasta čelada z Magdalenske gore in figuralna situla iz Valične vasi, izkazovale svoj visok status."

Kustos je opozoril na pomen tega prostora skozi celotno prazgodovino, ki ga je v veliki meri določal njegov geografski položaj, se pravi, je bil mesto stičišča poti med Balkanom in Alpami, med Panonijo in Sredozemljem. "A to je zgolj prvi pogoj, potencial za ploden, kreativen razvoj. Tak družbeni razvoj na ozemlju današnje Slovenije prepoznavamo konec 2. tisočletja pr. n. št., ko so se intenzivni izmenjalni in migracijski stiki z bližnjimi in oddaljenimi regijami prepletali z domačo demografsko prosperiteto, ki je v prvi polovici in sredi 1. tisočletja pr. n. št. tudi pri nas vodila v razvoj t. i. vladarske družbe. V času starejše železne dobe imamo torej tudi pri nas opraviti s kompleksno, močno hierarhizirano družbo, s številnimi posrednimi in neposrednimi stiki s sočasno arhajsko, klasično in helenistično civilizacijo sredozemskega sveta. Glede na bogastvo, raznovrstnost in glede na slikovno govorico pridatkov v njihovih grobovih sklepamo, da so bili naši tedanji vladarji nosilci tako vojaške in politične kot tudi verske oblasti," pojasni.

Iz Narodnega muzeja Slovenije prihajajo ingoti iz Dragomlja, ogrlica iz Podzemlja, čelada z Magdalenske gore in situla iz Valične vasi. Kot sporočajo iz muzeja, sledi postavitev najnovejšim dognanjem muzeologije. Eksponati so postavljeni v scene, ki ponazarjajo načine uporabe orodja, orožja, posodja in okrasja, spremljajo jih zanimiva pomagala, ki temeljijo na sodobnih tehnologijah. Razstavo spremljajo katalog, znanstvena monografija in vodnik.

Postavljanje na daljavo
Turk je pri postavitvi slovenskega dela razstave na drugi strani Atlantika sodeloval virtualno. "Vsak predmet, ki so ga polagali v vitrino, sem lahko po neposredni videozvezi pregledal, preveril, kakšno je nadzorovano klimatsko okolje in ali je imobiliziran dobro prestal pot, in konec koncev sodeloval pri odločanju o njegovem mestu v vitrini," pravi.

Najprej v Kanado, nato v Evropo
Potem ko bo razstava zapustila osrednji naravoslovni muzej v Illinoisu, se prihodnje leto seli v Kanado, v Evropo pa prihaja leta 2025, ko si jo bo najverjetneje mogoče ogledati v madžarskem Narodnem muzeju v Budimpešti. V primeru, da bo razstava res tako blizu, bodo kustosi lahko neposredneje sodelovali pri njenem postavljanju.

29. konferenca Evropskega združenja arheologov je v Belfastu potekala med 30. avgustom in 2. septembrom. Priznanja za dosežke na področju arheološke dediščine (European Archaeological Heritage Prize) vsako leto podeljuje Evropsko združenje arheologov. Kot piše v utemeljitvi, so razstavni projekt Prvi kralji Evrope med drugim nagradili zaradi vpliva, ki ga ima na obiskovalce in ker gre za precedenčni primer sodelovanja različnih držav, ki z arheološko dediščino presegajo konflikte. Letos je častno priznanje za življenjsko delo prejel profesor Arturo Ruiz Rodríguez, ki je svoje raziskovalno delo posvetil raziskovanju iberske kulture.