Arheologi so odkopali ostanke, ki datirajo v čas med 9. in 13. stoletjem. Zelo mogoče je, da so bili del bazilike, ki jo je dal zgraditi cesar Konstantin, pozneje pa je bila predelana v papeško palačo. Foto: Reuters
Arheologi so odkopali ostanke, ki datirajo v čas med 9. in 13. stoletjem. Zelo mogoče je, da so bili del bazilike, ki jo je dal zgraditi cesar Konstantin, pozneje pa je bila predelana v papeško palačo. Foto: Reuters

Na trgu pred baziliko svetega Janeza v Lateranu, ki stoji v samem središču Rima, so arheologi naleteli na ostanke kompleksne arhitekturne zasnove. Ohranili so se zidovi, ki so po prvih podatkih strokovnjakov obdajali Patriarchio, monumentalno baziliko, ki jo je dal cesar Konstantin zgraditi v 4. stoletju.

"To je izjemno pomembna najdba za Rim in njegovo srednjeveško zgodovino, saj na tem trgu v moderni dobi nismo opravili še nobenih temeljitih arheoloških izkopavanj," je italijansko ministrstvo za kulturo zapisalo v sporočilo za javnost.

Prvotno zasnovo zgradbe, ki je zrasla po Konstantinovi razglasitvi politike tolerance do krščanstva v rimskem imperiju (leta 313), so dodatno razširili v več korakih med 9. in 13. stoletjem. (Za gradnjo zidu so uporabili kose že prej obstoječih zgradb.) Predelana palača se je uporabljala za papeški sedež do leta 1305, ko se je papežev stolček začasno preselil v Avignon v Franciji.

Pogled na arheološko najdišče iz zraka. Foto: Reuters
Pogled na arheološko najdišče iz zraka. Foto: Reuters
Foto: Reuters
Foto: Reuters

Opisane nadgradnje so se dogajale v dolgem obdobju, v katerem je bil Rim na udaru vdorov Saracenov, prihajalo pa je tudi do pogostih, včasih nasilnih konfliktov med aristokratskimi družinami, ki so trdile, da imajo pravico do papeškega sedeža. Zato zgodovinarji sklepajo, da so bazilika in priključene zgradbe dejansko potrebovale obrambni zid.

Po vrnitvi papežev iz Avignona v Rim potrebe po obrambni strukturi okrog Patriarchia ni bilo več. Zid so zato najverjetneje porušili in pokopali, spomin nanj pa se je izgubil v času.

Skoraj naključna najdba
Območje neposredno okrog bazilike svetega Janeza v Lateranu so mestne oblasti dale polepšati v čast svetoletnemu jubileju odrešenja 2025, celoletnemu dogodku, ki se je začel v decembru in ki bo letos v Rim pritegnil več kot 30 milijonov turistov in romarjev. V jubilejnem letu lahko namreč katoliki dobijo odpustke za svoje grehe, če izpolnijo določene pogoje, kot so dobra dela in še posebej romanja.

Slikovita zgodovina mesta Rim – za seboj ima skoraj 2800 let obstoja – seveda pomeni, da že čisto običajna cestna dela pogosto pripeljejo do pomembnih arheoloških najdb. Na primer: izkopavanja v bližini Vatikana, ker so hoteli pred jubilejnim letom podaljšati neki predor, so razkrila sledi antične rimske "fullonice", tj. pralnice, in pa vrta s stebriščem, ki naj bi ga uporabljal cesar Kaligula.