V tem okviru bodo javnosti predstavili različne teme, vezane na vino in vinogradništvo, na obeh straneh meje. Pri tem želijo območje predstaviti kot celoto.

Vinska dediščina skupnega območja
Projekt skupine, ki se je delovno poimenovala SIHeR, je nadaljevanje že večletnega uspešnega sodelovanja med Državnim arhivom v Varaždinu, Državnim arhivom v Zagrebu, Državnim arhivom za Medžimurje, Pokrajinskim arhivom Maribor, Zgodovinskim arhivom na Ptuju in Zgodovinskim arhivom Celje. Doslej so skupaj izvedli že dva projekta (Mesta in trgi ob štajersko-hrvaški meji ter Z vlakom čez mejo), zdaj pa so se osredotočili na vinsko dediščino območja, ki ga pokrivajo.

"Zdi se nam pomembno, da predstavimo bogato zgodovino na tem področju ter ob tem javnosti predstavimo bogato arhivsko gradivo, ki ga hranimo v naših arhivih," je ob današnjem podpisu sporazuma v Hiši Stare trte povedal direktor Pokrajinskega arhiva Maribor Ivan Fras.

"Tukaj ne bo šlo za neki globlji raziskovalni projekt, v katerem bi se skozi neke metode zgodovinopisja ukvarjali z rekonstrukcijo preteklosti, temelječe na vinogradništvu in vinu, ampak gre predvsem za predstavitev arhivskega gradiva, ki ga hrani teh šest arhivov," je dodal direktor Zgodovinskega arhiva Celje Borut Batagelj.

Razstava pod navdihom Tomaža Pengova
Končni izdelek projekta bosta katalog in potujoča razstava, ki bo razdeljena v poglavja, navdihnjena s pesmijo kantavtorja Tomaža Pengova Rodovnik vina. Geografsko bodo zajeta območja v Sloveniji od Prekmurja do Posavja, na Hrvaškem pa od Međimurja do Zagorja. Na hrvaški strani so za ta projekt tudi pridobili EU-sredstva.

Posebnost projekta je po besedah Batagelja v tem, da želijo obmejno območje predstaviti kot celoto.

"Zato poglavja ne bodo sledila prikazu zaokroženih vinorodnih območij, kot jih danes poznamo kot enote z obeh strani meje, ampak bo obdelanih več tematik: od obdelave zemlje, vinogradov, kletarjenja, prodaje in konzuma vina do protialkoholnega gibanja," je pojasnil.
"Meja nas tu dejansko povezuje, kar je še posebej aktualno v tem času, ko se dobiva vedno bolj občutek, da sta ta dva prostora vedno bolj razmejena," je dodal.

Tudi ravnatelj Državnega arhiva v Zagrebu Darko Rubčić je prepričan, da bodo z nadaljnjim sodelovanjem med arhivi delali nove korake k boljšemu medsebojnemu poznavanju ljudi z obeh strani meje.

"Odnosi v ožjem obmejnem prostoru so bili vedno dobri"
"Arhivi, ki jih javnost pogosto prepoznava tudi v smislu branjenja nacionalnih interesov, s takimi skupnimi projekti želijo pokazati, da so odnosi v ožjem obmejnem prostoru vedno bili dobri in so taki tudi danes ter da so si prebivalci z obeh strani meje zelo podobni, saj jih druži skupna zgodovinska usoda tega prostora, gledano tako s strani težav kot radosti," v skupnem sporočilu za javnost še poudarjajo sodelujoči v projektu.