Obiskovalci bi se po mogočni grajski stavbi nad Branikom morali znova sprehoditi prav v spomladanskih dneh, a ker ostajajo v teh razmerah vrata vseeno zaprta, po stavbi popelje virtualni sprehod, ki je od danes dalje objavljen na Facebookovem profilu gradu.

Z novo streho je v pomlad vstopil južni palacij, obnovljeni pa sta tudi strehi vhodnega poslopja in pripadajočega stolpa, ki imata tudi že obnovljeni fasadi. Že utrjeni in obnovljeni so zidani zaključki oz. cine na glavnem grajskem stolpu in na obrambnem balkonu.

Očistili, obnovili in utrdili so zahodni del grajskega obzidja, delno pa tudi fasade tamkajšnjih obrambnih stolpov. Preostali deli zahodnega in severnega obzidja so očiščeni in bodo do konca urejeni v mesecu maju, če bodo le javnofinančne razmere to dopuščale. Takrat bodo dokončana tudi načrtovana popravila streh obrambnih stolpičev na zahodni in severni strani gradu.

Obnovitvena dela so bila nujno potrebna, saj rešujejo težavo zamakanja večine grajskih streh, zlasti obsežne strehe južnega palacija. Z opravljenimi vzdrževalnimi deli so se že bistveno izboljšale tudi podoba in strukture grajskih obzidij.

Po koncu obnovitvenih del se bodo predvidoma začela tudi težko pričakovana dela za ureditev notranjosti vhodnega poslopja s stolpom. V prostorih tik nad glavnim vhodom v grad bo urejen nov informacijsko-interpretacijski center za obiskovalce.

Dela sofinancira projekt Zelena infrastruktura, ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov ob rekah – GREVISLIN.

V načrtu tudi ureditev zunanje infrastrukture
Ureditev vključuje tudi nujno potrebne sanitarije za uporabnike gradu. Za zagotovitev obratovanja tega dela gradu pa bodo uredili tudi vso potrebno zunanjo infrastrukturo, vključno z vgradnjo nove male čistilne naprave na zunanjem delu kompleksa.

Pospešene dejavnosti oživljanja gradu Rihemberk potekajo od leta 2017, ko je grad v upravljanju mestne občine znova odprl svoja vrata za obiskovalce. Odtlej se nadaljuje tudi postopna obnova gradu, načrtovana po vsebinskih sklopih, kot je bilo zastavljeno v okviru že končanega projekta Restaura. Večino finančnih sredstev za obnovo in revitalizacijo gradu novogoriška občina pridobiva z rednim prijavljanjem projektov na različne državne in evropske razpise.

Najstarejši grad na Primorskem
Pomen gradu Rihemberk je toliko večji, saj so gradovi, ki izvirajo iz srednjeveškega obdobja, na Primorskem redki. Goriške fevdnike viteze Rihemberške, točneje Otona de Rifenberch, viri prvič omenjajo leta 1188. Rihemberški so bili najbrž fevdniki goriških grofov, zato so ti, ko so Rihemberški sredi 15. stoletja izumrli, oddajali grad v najem različnim plemenitaškim družinam. V njem so domovali Thurni, Neuhausi in Lanthieriji. Član zadnjih, baron Gašper Lanthieri, ga je kupil leta 1646, v lasti rodbine in sorodnikov grofov Lewetzov pa je ostal do konca druge svetovne vojne. Grad Rihemberk ni ušel plamenom druge svetovne vojne, februarja 1944 so ga partizani minirali in požgali zaradi domobranske postojanke v njem, ob tem pa je bila uničena vsa oprema.