Nekdanji grad plemiške družine Khisl, katere člani so kot bavarski meščani po rodu na Kranjsko prišli v začetku 16. stoletja in nato tu obogateli s trgovskimi posli, bo od septembra ponujal prostore za stalno razstavo z delovnim naslovom Moja Gorenjska. Gre za osrednjo razstavo Gorenjskega muzeja, ki je sicer že prej imel delovne in upravne prostore v tem poslopju. Med prenovo so uredili tudi amfiteatralni prireditveni prostor s pomično streho za 500 obiskovalcev, ki naj bi postal središče prireditvenega dogajanja v Kranju.
Kriza skoraj načela obnovo
Ob začetku prenove gradu Khislstein je bila cena projekta ocenjena na 6,6 milijona evrov, danes pa je jasno, da bo cena zaradi dodatnih restavratorskih del, arheoloških izkopavanj, poglobitve orkestrske jame in ojačitve jeklene konstrukcije amfiteatra dosegla 8,7 milijona. Projekt se sicer delno financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in prav v tem mesecu naj bi občina prejela zadnji del izplačila v skupni vrednosti 2,9 milijona evrov. Prenova ni potekala povsem brez težav. Problematična je bila že omenjena potrebna okrepitev jeklene konstrukcije amfiteatra, delo pa so zmotile tudi finančne težave izvajalca del Vegrada. Po besedah kranjskega župana Damijana Perneta je občina prevzela plačevanje podizvajalcev, saj bi sicer zastoji pri delu lahko ogrozili z roku pogojeno sofinanciranje s sredstvi Evropske unije.
Stari Kranj vpije po arhitektonskem poplemenitenju
V Kranju so se prenove gradu lotili zaradi revitalizacije starega mestnega jedra in ustavitve nadaljnje degradacije kulturne dediščine. Gre torej za podobno situacijo kot na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je več projektov v Kranju, tudi prezidave gradu Khislstein, lotil Jože Plečnik. Po vojni je Plečnik zaradi menjave oblasti začasno izgubil vpliv pri urejanju ljubljanskih arhitekturnih in urbanističnih vprašanj. Zato je tudi sprejel ponudbo vodstva mesta Kranj, ki se je na pobudo Plečnikovega študenta in Kranjčana Ferdinanda Jocifa na Plečnika obrnilo s prošnjo za pomoč pri nekaterih vidnejših arhitekturnih in celo urbanističnih nalogah.
Plečnik je nalogo sprejel tudi zaradi svojega spoznanja, da "stari Kranj 'vpije' po arhitektonskem poplemenitenju, ker bi s tem njegova privlačnost in turistična vrednost znatno pridobila. Po njegovem mnenju bi metropola Gorenjske vsekakor zaslužila, 'pravo ljubezen'." (Jocif) Tako so v petdesetih letih poleg prezidave gradu Khislstein v Kranju po Plečnikovih zamislih adaptirali kranjsko gledališče ter uredili in opremili Roženvenski klanec, kot v svoji monografiji o Plečniku piše Peter Krečič, pa sta ostala nerealizirana Plečnikova zamisel Prešernove hiše v Kranju in njegov most čez Kokro oziroma Jocifov predlog za kranjski magistrat. Gradu Khislstein je Plečnik namenil monumentalno pročelje s poudarjenimi arkadami, zaradi česar sodi ta njegov poseg med najpomembnejše sodobne arhitekturne posege v Kranju.
Khislovi - meceni kulture in podporniki protestantizma
Z namembo gradu Khisl muzejski in drugi kulturni dejavnosti se pravzaprav idejno izročilo družine Khisl. Khislovi so bili namreč radodarni meceni in po Trubarjevem sporočilu tudi veliki ljubitelji glasbe. Bili so zgodnji privrženci protestantizma in so s svojo veljavo krepili ugled protestantske cerkve na Slovenskem. Vzgojo mladih Khislov so tako tudi zaupali uglednemu protestantskemu polihistorju in jezikoslovcu Hieronimu Megiserju, ki je navsezadnje uredil prvi slovar, v katerem je bila slovenščina enakovredna nemščini, latinščini in italijanščini.