Najdba najstarejšega človeškega prednika v Bolgariji bi znanstveno teorijo postavila na glavo, saj so bili znanstveniki do zdaj prepričani, da je človeški prednik prišel iz Afrike. Majhna skupina raziskovalcev zdaj upa, da bo našla dokaze o izvoru človeštva, medtem ko ob pripeki junijskega sonca previdno odstranjuje fosile iz gline na dnu posušene rečne struge blizu zaspane vasice Rupkite v Bolgariji, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Vse se je začelo leta 2002, ko je petletni vnuk tamkajšnjega amaterskega paleontologa Petra Popdimitrova našel fosiliziran zob s tremi koreninami. "Zob je bil modrosiv, videti je bil precej obrabljen, še posebej grizna površina, in sprva smo mislili, da je živalskega izvora," je pojasnil Popdimitrov in nadaljeval, da je pozneje njegov svak, ki je zobozdravnik, dejal, da bi to lahko bil človeški zob. Po poročanju AFP-ja je imel svak na neki način prav, saj zob pripada milijone let staremu človečnjaku, odkritje pa bi lahko bilo prelomno, saj bi posledično morda lahko dokazali, da so se človeški predniki ločili od opic zunaj Afrike, in sicer v vzhodnem Sredozemlju.

Kontroverzna teorija
Leta 2007 je Popdimitrov zob pokazal profesorju Nikolaju Spassovu iz bolgarskega Narodnega muzeja za prirodoslovje ter Denisu Geraadsu iz Narodnega muzeja za prirodoslovje v Parizu. Zdaj, deset let pozneje, je Spassov s pomočjo Madelaine Boehme z univerze v Tübingenu v Nemčiji postavil teorijo, da zob pripada isti vrsti človečnjakov kot čeljust, ki so jo leta 1944 našli pri Atenah v Grčiji.

Potem ko so temeljito preučili tako zob iz Bolgarije kot čeljust, ki so jo našli nemški vojaki, medtem ko so kopali bunker pri Atenah med 2. svetovno vojno, so raziskovalci postavili drzno in kontroverzno teorijo. Domnevajo namreč, da gre v obeh primerih za isto vrsto hominida ali človečnjaka, ki so ga poimenovali Graecopithecus. Hipoteza raziskovalcev je, da so se človeški predniki od opic ločili zunaj Afrike in se tja preselili šele pozneje.

Do zdaj najstarejši prednik iz Čada
Pred to zadnjo najdbo se je predpostavljalo, da je najstarejši najden hominin Sahelanthropus tchadensis iz Čada v zahodni Afriki, ki so ga našli leta 2001, in za katerega ocenjujejo, da je star okoli sedem milijonov let, je pojasnil profesor Spassov. "Zdaj mislimo, da je najstarejši Graecopithecus, najden v Grčiji in Bolgariji, saj sta obe najdbi nekaj stotisočletij starejši," je pojasnil.

Graecopithecus je po njegovih besedah tehtal okoli 40 kilogramov, približno toliko kot danes šimpanzja samica, imel pa je tudi močne čeljusti, s katerimi je lahko žvečil lubje in kostanje. "Sklepamo lahko tudi, da je hodil pokončno," je dodal.

Teorija pod plazom kritik
Spassova teorija o novem najstarejšem človeškem predniku, doma v JV Evropi, je v znanstvenih krogih naletela na silovite kritike, saj da je za zdaj na voljo mnogo premalo dokazov. "To nasprotovanje nas še bolj motivira, da bi našli še mnogo več kot zgolj zob in zlomljeno čeljust," je poudaril Spassov in dodal, da prav s tem namenom raziskujejo na mestu, kjer je bil najden zob. Želijo si najti še druge dele skeleta, še posebej medenico, kolk ali lobanjo, kar bi jim omogočilo "zacementirati" teorijo o prvih potencialnih človeških prednikih.

Raziskave upočasnjuje kronično pomanjkanje sredstev za znanstveno raziskovanje, še posebej za izkopavanja na terenu v Bolgariji, ki je ena najrevnejših držav Evropske unije. Tako bo to poletje raziskovalna ekipa Spassova na terenu vsega osem dni. Vseeno jim je v zgolj nekaj dneh uspelo iz zemlje izkopati na stotine fosilov, ki jih bodo zdaj skrbno očistili in pregledali, ter morda našli kakšen nov del skeleta Graecopithecusa. Izkopavanja v lovu za novim človečnjakom naj bi se septembra začela tudi v Grčiji in Makedoniji, je še poročal AFP.