Paul Gauguin velja za enega najpomembnejših umetnikov zgodnjega 20. stoletja. Njegovi razkošni, barviti portreti žensk s Tahitija in bretanske krajine so ene najprepoznavnejših podob moderne umetnosti - in temu primeren je bil tudi obisk nedavne razstave Gauguin - Maker of Myth v galeriji Tate: "galerijska mrzlica" je bila tolikšna, da je bila gneča pred samimi platni nepopisna. Taka razvpitost pa je za seboj potegnila tudi precej manj "poduhovljen" vidik: Gauguina v medijih radi predstavljajo kot nasilneža, ki je pretepal svojo ženo, se dolga leta vdajal seksualnemu turizmu, izrabljal tahitijske lepotice, ki jih je slikal, ter na koncu umrl za posledicami alkoholizma in sifilisa.

V bran Gauguinovega ugleda se je zdaj postavila še njegova pravnukinja, Mette Gauguin, ki je bila nad vsemi kritikami slikarjeve osebnosti, ki so se v javnosti pojavile v zadnjem času, ogorčena. "Slišati je bil veliko pripomb o tem, da je izkoriščal mlada dekleta, da je zapustil svojo ženo in otroke ter se šel zabavat v eksotične kraje. Resnica je povsem drugačna; bil je neverjetno pogumen moški," je za The Independent komentirala njegova potomka.

Pač ni bil rojen za prodajalca
Mette trdi, da govorice o Gauguinu po krivem mečejo slabo luč na njegov ugled. Obtožba, da je v imenu kariere na cedilu pustil svojo družino, se ji zdi krivična - v resnici je bil namreč zlom borze leta 1882 kriv, da je izgubil službo borznega posrednika. Cela družina se je bila prisiljena preseliti k ženini družini v København, kjer jih je Paul poskusil preživljati kot prodajalec ponjav. "Bila je katastrofa; niti dansko ni znal," je povedala njegova pravnukinja, ki se je še kot otrok po drugi svetovni vojni z družino naselila v Veliki Britaniji.

Hladen danski piš
Želja po ustvarjalnejšem udejstvovanju je Gauguina naposled privedla do odločitve, da bo Dansko zapustil. "Vedno ga je zanimala umetnost, a njegova žena je v tem videla zgolj konjiček," pravi Mette (ki ji je pravzaprav ime enako kot slikarjevi ženi). "Družina do njega ni bila pretirano prijazna; prepričani so bili, da zapravlja čas in da svoji družini ne omogoča dovolj varnosti. če beremo med vrsticami, so verjetno igrali pomembno vlogo pri razpadu zakona." Ko je odpotoval iz dežele, je Gauguin menda izjavil: "Sovražim Dance."

"Današnja" Mette Gauguin ima v lasti pisma in fotografije, ki so bile last drugih slikarjevih potomcev, razseljenih po Danski, Norveški, Tahitiju in Francoski Polineziji, še piše The Independent.

Ko je Paul Gauguin pustil svoje staro življenje za seboj, se je popolnoma posvetil umetnosti - in potovanju, ki ga je imel nekako že v krvi . Rojen je bil namreč v Parizu, kjer je preživel le prva tri leta svojega življenja, nato pa so ga preselili v Peru, kjer je živela veja njihove družine, ki je šla nazaj vse do poslednjega španskega podkralja. "Prepričan je bil, da se v njegovih žilah pretaka tudi divja inkovska kri."

Po krajšem obdobju v Provansi in Bretaniji je leta 1891 (potem ko se je "projekt" skupnega življenja in ustvarjanja z Vincentom van Goghom neslavno sfižil oz. končal z odrezanim ušesom enega izmed njiju) odšel na Martinique, kjer je dva tedna (dokler ni bil odpuščen) sodeloval pri francoskem kopanju Panamskega prekopa, od tam pa na Tahiti, kjer je nastala večina njegovih najslavnejših del.

Si je res želel ženo ob sebi?
Med vsemi temi pustolovščinami ni nikoli pretrgal vezi s svojo družino na stari celini, trdi Matte. "Pisma so si izmenjavali 12 let, v njegovih je velikokrat pisalo, da si želi, da bi Matte prišla za njim.". Ideji, da bo njegova družina spet nekoč vsa skupaj, se je odpovedal šele, ko je njegova 18-letna hčerka Aline, ki mu je bila menda najbolj pri srcu, nenadoma umrla za pljučnico. Še naprej je ženi pošiljal platna in jo tako pomagal preživljati.

Britanska sliarjeva potomka vztraja, da ni nobenih dokazov, da je kdaj koga posilil, okužil s sifilisom ali da je spal s predpubertetnimi dekleti. Edini "dokaz", da je sploh imel spolno prenosljivo bolezen, naj bi bil podatek, da je tožil o odprtih ranah po nogah. Te bi prav lahko povzročili piki insektov - njegove domorodske žene in otroci namreč niso kazali nobenih znakov bolezni, uradni vzrok njegove smrti pa je tako ali tako infarkt.

Ga po krivem sodimo po današnjih merilih?
Po drugi strani pa je neizpodbitno dejstvo, da si je med domačinkami izbral več žena, kar je bilo v skladu s takratnimi običaji kolonialistov - in na Tahitiju so bila dekleta za zakon godna že kmalu po začetku pubertete. "V Venezueli in Kolumbiji so spolni odnosi dovoljeni že po 14. letu, v Indiji pa se 39 odstotkov deklet poroči še pred tem," opozarja Gauguinova potomka. "Ampak samo zato, ker so bile žene mojega pradedka stare 14 let, zdaj velja za pedofila." Sploh pa so poročila o njegovih spolnih podvigih pretirana, je prepričana: "Večinoma je šlo pri njem za bahanje. Sicer pa je to od nas zelo licemersko: obnašal se je povsem v skladu z navadami tistega časa."

Obstaja tudi anekdota, po kateri je neki francoski misijonar skušal preprečiti, da bi mlada dekleta še naprej hodila na slikarjev dom; ta mu je menda "vrnil" tako, da jih je poskušal odvrniti od obiskovanja pouka.