"Saharov je zame Don Kihot 20. stoletja," je ruski filmski režiser Kara opisal fizika, ki je pomagal zgraditi prvo vodikovo bombo v nekdanji Sovjetski zvezi, le leto pozneje pa je postal sovražnik Kremlja, ker je začel kampanjo za človekove pravice.

Leta 1975 so mu dodelili Nobelovo nagrado za mir, vendar ni smel odpotovati v Oslo na podelitev. Njegov govor je na slovesnosti prebrala njegova žena Jelena Bonner, prav tako borka za človekove pravice.

Leta 1980 je Saharov (1921-1989) javno protestiral proti sovjetski okupaciji Afganistana, Kremelj pa je odgovoril s tem, da ga je pregnal v mesto Gorki. Izgnanstvo je decembra 1986 preklical takratni sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, ki je v sovjetski sistem začel uvajati reforme.