Gre za pohode v tišini, z namenom opomniti oblasti in se spomniti na vse ljudi, ki so umrli v požaru te stolpnice, ki je izbruhnil 14. junija 2017. Po besedah Sunčana Patricka Stona je na ta dan "zagorela 24-nadstropna stolpnica v Northingtonu, v požaru je umrlo 72 ljudi. ... Že mesec pozneje, 14. julija 2017, so preživeli in sorodniki umrlih organizirali Grenfell Tower Silent Walk, na katerem so v tišini korakali skozi sosesko, ob cesti so jih podpirali vsi, od gasilcev, ki so se tisto noč borili za njihove sostanovalce in sorodnike, do ljudi iz soseske in naključnih mimoidočih. Zatem je vsakega 14. v mesecu potekal silent walk v spomin umrlim in v opomin uradnikom, da čim prej najdejo odgovorne in uvedejo spremembe. Na tretjem pohodu sem se jim pridružil tudi sam s svojim fotoaparatom ter jih nato spremljal in podpiral ves čas svojega bivanja v Londonu – do oktobra 2019."

Razstava Grenfell Tower Silent Walks je "zbir portretov ljudi, ki jih je nekaj ur v življenju spremenilo za vedno. Pri tem pojmujem portret dokaj svobodno, saj so vse fotografije nastale med pohodom, tako da sem se včasih osredotočil na enega človeka, včasih na dva ali manjšo skupino, včasih sem pač naredil skupinski portret. Fotografije prikazujejo človeka v globokem čustvenem stanju, a tudi človeka v svojem dostojanstvu v trenutku, ko ga okoliščine in spomini pritiskajo proti tlom, a hkrati v trenutku, v katerem jasno kaže svojo pokončno držo ter izkazuje sočutje in solidarnost – saj smo se vedno znova odpravili na pohod zato, da se spomnimo na umrle, podpremo preživele in poskrbimo, da se to nikoli več ne ponovi."

Sunčana Patricka Stona (London, 1971) v našem prostoru poznamo kot izjemnega fotografskega sledilca plesa, plesalcev in plesnih predstav, občasno tudi glasbenih in gledaliških dogodkov. Med študijem sociologije kulture in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani je začel prevajati in je do zdaj prevedel že kopico knjig, pa tudi strokovnih člankov. Poklicno se s fotografijo ukvarja od leta 2009, zanimajo ga predvsem načini, na katere ljudje izražajo svojo kreativno plat. Zato fotografira skoraj izključno ples (predvsem sodobni), gledališče (predvsem neodvisno) in koncerte ter umetniške razstave. Fotoaparat vedno vzame s seboj tudi na demonstracije, saj verjame, da lahko s tem pomaga ozaveščati ljudi o trenutnih družbenih gibanjih.

Do zdaj je nanizal več kot dvajset samostojnih fotografskih razstav in sodeloval na več kot petindvajsetih skupinskih fotografskih razstavah, pa tudi v različnih umetniških projektih, ki so bili predstavljeni na Hrvaškem, v Italiji, Južni Koreji, Makedoniji in Veliki Britaniji. Vodi tudi različne fotografske delavnice, od uvoda k digitalni fotografiji do delavnic plesne fotografije in delavnice gledališke fotografije.