Gaja Bašič je prikupna in zelo zgovorna mladenka vedrega značaja. Življenje ji je podarilo ljubezen do glasbe, poleg te pa še dobršno mero nadarjenosti in glasbeno družino, ali natančneje očeta glasbenika. Pri sedmih letih je začela igrati flavto v razredu Marije Maretić Hiršter na Glasbeni šoli Sežana, pri trinajstih je že zmagala na državnem tekmovanju Temsig, kjer je prejela tudi tri posebna priznanja. Prvo nagrado je leta 2012 prejela tudi na mednarodnem tekmovanju Svirel, kjer je bila kasneje nagrajena še kot članica komorne skupine. Nekaj srebrnih plaket je prejela na tekmovanju Emona, kot zmagovalka svoje kategorije pa se je vrnila tudi z mednarodnega tekmovanja Davorin Jenko v Beogradu. Takrat je bila že srednješolka, učenka Lize Hawlina na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Tam je začela tudi prepevati v komornem zboru, s katerim je pod vodstvom Ambroža Čopija prav tako zabeležila nekaj uspehov na tekmovanjih v Moskvi in na Naši pesmi v Mariboru ter na festivalu v Stockholmu.

Aprila 2018 je uspešno opravila sprejemni izpit na Conservatorio della Svizzera Italiana v Luganu, kjer se je vpisala v razred svetovno znanega flavtista Andree Olive, pri katerem je junija 2021 diplomirala. »Vživljanje v švicarski način življenja ni bilo enostavno in še zdaj, po štirih letih se tam ne počutim doma… A žal, se tudi tu, ko se vrnem v Sežano, ne znajdem več… Na srečo sem v Luganu našla stanovanje skupaj s štirimi italijanskimi študenti glasbe, ki so mi zelo pomagali,« pravi Gaja, ki je leta 2020 opravila avdicijo za Sredozemski mladinski simfonični orkester, s katerim je julija lani nastopila z glasbeniki Londonskega simfoničnega orkestra in slavnim dirigentom Duncanom Wardom na festivalu v Provansi. Septembra lani je v Luganu začela še magistrski študij pri flavtistu Felixu Renggliju, ob tem pa se izpopolnjuje tudi pri drugih priznanih flavtistih, kot so Trevor Wye, Mario Caroli, Sir James Galway in drugi. Oktobra lani je Gaja Bašič v Teatru LAC pod taktirko Markusa Poschnerja z orkestrom italijanske Švice izvajala slovito »Posvetitev pomladi« Igorja Stravinskega in od tedaj je tudi članica Mladinskega orkestra italijanske Švice, ki redno izvaja koncerte v kantonu Ticino. Letos spomladi se je uvrstila na čakalni seznam glasbenikov za festival Verbier, na državnem tekmovanju Temsig pa je prejela drugo nagrado in posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja. Nastopila je tudi s Human Rights Orchestra v Luzernu in v Benetkah, jutri pa bo prvič zaigrala z orkestrom La Toscanini v Parmi. Vendar meni, da bi si lahko, če ne bi bilo Corone, nabrala še veliko več izkušenj. "Na srečo je v Švici pouk skoraj ves čas pandemije potekal v živo. Hvaležna sem svoji šoli, ki je v tem času tudi tujim študentom pomaga s štipendijami in denarno pomočjo."

Kljub mnogim obveznostim v tujini pa je Gaja še vedno članica Kraške pihalne godbe Sežana. Z njo pod vodstvom očeta Iva Bašiča igra že 10 let, večkrat je zaigrala tudi kot solistka. Septembra so v Sežani zaigrali s Tinkaro Kovač, avgusta pa je bila Gaja mentorica flavt na festivalu MusiKras v Štanjelu.

Zanjo je najbolj pomembo igrati, zato upa, da se bo s tem lahko tudi preživljala. Ve, da bo zelo težko, a želi si najti mesto v kakšnem dobrem evropskem orkestru. To so njene sanje. Da lahko vanje tudi verjame, ji pomagajo starši, ki ji nudijo trdno oporo v trenutkih negotovosti. Zato ostaja vedra, sproščena in optimistična. Najpomembneje pa se ji zdi ostati iskrena. "Kadar si iskren, se lahko s svojo glasbo dotakneš poslušalcev in samo takrat lahko začutijo tvojo osebnost. Izstopaš pa lahko samo s svojo osebnostjo."